ZA TISTE, KI SI NE UPATE ZAČETI PISATI NA FORUM

[VIVA]

 :rozicodam:Lepo pozdravljeni:)

[alexx]

Dobrodošla in bravo VIVA !

Če bi bilo več takih kot ti, bi se nedvomno tudi stigma nad našimi motnjami izgubila v daljnje kraje.

[Azrael]

Ja, jaz tudi zelo ponosno povem, da sem anxiozen... in celo malo moten 

Duhovni problemi, pač 
Krepam od smeha...........feel good...

[VIVA]

  :sesmejem:ja ma res je včasih tudi smešno meni, ker se mi zdi da nisem normalna!
Kaj'čmo ne?

[sarčika]

No pa dajmo-kaj pa naj napišem!??Sej dejansko ne vem niti kaj je narobe z mano, ali sploh kaj je, zakaj sem sploh na tem forumu, vem samo to, da se ne počutim dobro. Kdaj sem tako slabe volje in da se mi nič ne da, razmišljam o tem ali je sploh vredno živet, a me ima sploh kdo rad itd, včasih sem živčna tako, da začnem razbit po stanovanju in se še porežem, ker me moj fant tako spravi ob živce, med prijatelji sem pa tako dobre volje, da si noben sploh ne bi mislil, da sem v življenju tako nesrečna. S fantom se ne razumem, imam hčerko staro 3 leta ki si za moje pojme zasluži boljšo mamo kot sem jaz, ker dejansko ne znam poskrbeti zanjo tako kot je treba, zdi se mi da grem po stopinujah mojih strašev in tega nočem. Nočem živeti tako, da se bomo vsak dan kregali, tepli in da bo moja hčerka to morala poslušati. Sej sem že razmišljala, da bi šla, ampak kam pa domov-niti slučajno od tam sem šla, ker nisem zmogla več, sama bi se lahko preživljala še hčerko pa ne bi mogla, ker si želim, da bi imela vse kar jaz nisem mela in vem, da ji tega ne morem privoščiti, zato sem raje živim z fantom in imam zgoraj še njegove starše, ki mi parajo živce, ki mislijo da mi lahko ukazujejo in vse-nobenega več niti gledat ne moram, razmišljala sem, da bi zapustila ta pofukan life, ampak dejansko nimam moči kaj takega narest, prov pa ko vidim svojo hčerko, ne vem kaj naj vse mi gre na k...., rada bi bila spet nazaj nasmejana in dobre volje,razmišljala o dobrih stvareh ne pa vedno o slabih in vedno samo jokala in dobila živčne zlome. Kaj naj naredim? Še toliko enih stvari bi lahko povedala pa vas ne bom obremenjevala. Lep pozdrav vsem. Aja pa stara sem 24  let. Pišite mi!!! Prosim!!!

[Azrael]

sama bi se lahko preživljala še hčerko pa ne bi mogla, ker si želim, da bi imela vse kar jaz nisem mela in vem, da ji tega ne morem privoščiti,

Ne vem kakšen standard imaš v mislih, ampak najpomembneje, kar ji lahko daš je zdravo psihosocialno okolje in družina je osnova tega. Zagotovo nisi tako slaba mati kot meniš o sebi, prav pa je da se potrudiš zase in za svojo hčerko, da bosta živeli v prijetnem vzdušju, kar pri tvojem fantu morda ni možno. Predvsem bi ti rad rekel, da je za otroka ljubeče okolje, prijazno vzdušje bolj pomembno od materialnega standarda. Zavzemi se za spremembe, najprej pri sebi, da boš lahko dajala hčerki kar potrebuje. Glede odnosa s partnerjem in življenja z njim oz. pri njemu pa razmisli, če obstaja možnost, da uredita odnos oz. če ima smisel vztrajati glede na dogajanje, ki si ga opisala.
In zaupaj v možnost sprememb, ki jih lahko dosežeš pri sebi in v svojem življenju. Najbolj pomembni v osnovi sta ti in tvoja hčerka.

Lep pozdrav 

[Arwen]

Sweetbaby, je kakšna možnost, da greš na svoje? ali pa vsaj takoj poišči zase strokovno pomoč, obrni se na osebnega zdravnika... nekaj je treba storiti - najprej zase, istočasno za hčerko.

Objem 

[Rob]

Dobro jutro, sweetbaby

Rdeča nit tvojega posta je tvoja hči...ne moreš biti slaba mati, te misli kar daj na stran.

Če bi se sama preživljala, bi ti hčerin oče moral pri tem pomagati, država ima postavljena pravila za to, kot tudi orodje za izvajanje.

Pred tem pa vseeno pogledaš, če mogoče zmoreta s fantom na svoje...dva skupaj zmoreta dosti več, kot dva vsak zase.

lep dan imej, 

[kastel]

Živijo!
Že dva dni prebiram po forumu in se opogumljam da bi kaj napisala. Skratka sm se odločla da nekaj napišem. Imam nekaj težav ki se vlečejo 5 let. Eno veliko težavo pa imam zadnje leto. En teden se že opogumljam da bi poklicala psihologa,pa si nisem še drznila to naredit. In zato sem se odločla da bom najprej tuki neki napisala.
Lep pozdrav

[trzinka]

Kastel, pozdravljena,

prvi korak si že naredila, naredi še drugega. Psihiatri in psihologi ti pomagajo in svetujejo, neboj se, saj to ni nič groznega, opogumi se in čimprej stopi do specialista. Težava in bolezen se lahko stopnjujeta in potem še bolj boli.

                                  Srečno,

                                                  Trzinka

[bikica66]

Kastel pozdravljena in dobrodošla !

Kot pravi trezinka - prvi korak si že naredila - vsak naslednji bo že lažji 
Pokliči psihologa,na srečanje z njim pa boš verjetno morala še dolgo čakati .

lp

[kastel]

Največji problem imam narediti prvi korak. Zdaj bi tudi že povedla use kar mi leži na duši,ker ste me tako lepo sprejeli. Najprej nisem vedela kako se boste odzvali. In zato tudi ne vem,kaj bi sploh rekla,ko bi klicala. Ne vem pa tudi kako se odločit za pravega psihologa?!?!

[Lost]

Ne vem pa tudi kako se odločit za pravega psihologa?!?!

Mislim da je prvo pri terapevtu-psihologu vazno naše zaupanje vanj, več kot mu lahko zaupamo boljse je.
V tej temi imas nekaj izkusenj uporabniko http://www.nebojse.si/Forum/index.php/topic,360.0.html
tule pa seznam terapevtov, psihiatrov, psihologov http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=27&Itemid=37
Vsekakor pa je del zdravljenja in resevanja naših tezav da se SAMI odločimo kdo nam bolj ustreza.

[Arwen]

Kastel, lep pozdrav in velik objem 

[orhideja777]

živjo jaz imam napade panike že 2 meseca ki pa so mi po 2 tednih cipralexa izginili najbolj me skrbi ker me še vedno stiska in pika v prsih ampak to verjetno ni nič takega ali pač naj še povem da ekg ni pokazal nič posebnega in tudi s ščitnico ni nič narobe

[kastel]

No jaz sem iz okolice Nove Gorice in bi rabila nekoga iz Nove Gorice. Ker drugje mi je predaleč, še posebej zato,ker sem še mladoletna in imam probleme s prevozom. Tako da, če kdo ve za kakščnega psihologa in Nove Gorice naj pove.

Naj pa povem kaj mi je. pred 5imi leti je šel moj starejši brat v komuno in me je to zelo prizadelo. In tega še sedaj nisem prebolela,še posebej zato,ker ko je prišel domov se mi je zdelo kot da mu nisem pomembna in nisem bola niti 5 minut sama z njim,še takrat ko sem ga prosila,če se lahko pogovoriva ni imel časa zame. In to me je zelo prizadelo. In zdaj že več kot pou leta nisem govorila z njim. Pred 3mi leti je moj bivši fant poslal naokoli moje intimne slike in še sedaj se me drži to preklestvo in mi vsi govorijo da sem ***** in take stvari. Zaradi tega sem skoraj padla v depresijo. Potem mam veliko problemov s starši,ker če jim kaj zaupnega povem ne ostane to pri njih ampak povejo naprej. Kako naj imam potem še zaupanje v njih? In še posebej če mi rečejo da sem zaradi tistih slik ***** in da se kurbarem naokoli...
In nenazadnje... Pred enim letom sem bila posiljena. In ta tip mi še zmeraj ne da miru. Vsako priložnost dobi da bi me objel ali karkoli. Pred enim tednom,me je kmalu spet posilil..Imela sem grozno srečo,ker je nekdo prišel mimo in sem lahko stekla proč. No ta tip mi je prisegel, da me ne bo pustil na miru dokler me ne bo usaj enkrat videl kako doživim orgazem. In to mi pravi teden za tednom. In ne vem več kaj naj naredim da mi bo dal mir. Tiho sem pa zato,ker njegova žena je v sorodu z mojim očetom. In ima 2 prikupna otroka in nočem da imata zagrenjeno življenje zaradi tega.
Mi lahko kdo svetuje kaj naj naredim??

[Arwen]

Kastel, verjemi, da s takim očetom imata otroka že sedaj zagrenjeno življenje in s tem, da si tiho, delaš le sebi slabo uslugo... Povej staršem, povej (če hodiš v šolo) šolski psihologinji ali socialni delavki, povej policiji... komurkoli, ampak - ukrepaj takoj.

Objem 

[trzinka]

Kastel, pomoč nujno potrebuješ. Kot je napisala Arwen, stopi do šolskega psihologa, ti bo svetoval kako naprej......

    Pogumno

[KP]

KR NEKI. nov sem. Gol stojim pred vami in čakam na obsodbo. Prebiral sem razne komentarje, razmišljenja, počutja in ugotovil, da je v vsakemu od vas delček mene. Sestavljam se v celoto toda boli, bolečina je prehuda.

[VIVA]

KP