OKM, BOLEČINE, TRZANJE...

[cincila]

Spoštovani forumaši,

sem nova na forumu, vendar moram opisat mojo zgodbo, ker sem danes spet na tleh  .

V družini imamo dedno psih motnje.

Že ko sem bila v 3, razredu oš, so me starši neko obdobje ponoči vozili na urgenco, saj sem trdila, da se dušim. Sevda se nisem, ampak občutek je bil kot da se. Se še zelo spomnem.
No, potem so se začele OKM: nisem zaspala, če nisem 5x prižgala luč, obhodila vseh kotov v sobi, 5x potrkala itd...
Po komaj par letih se je počasi umirilo, toda nikoli popolnoma. Še vedno moram kaj prisiljenega narediti  .
Že od takrat pa do danes, ko jih štejem 30 sem non-stop v strahu za mojo družino, kot nora! Vedno, ko gredo kam z avtom, me morajo na cilju poklicati... Vsak dan se bojim zanje. To me tako omejuje! Ko gresta starša kam z avionom ali motorjem, sem čisto paf! Se potim, norim in nisem skoncentrirana.

Vmes sem pred 4 leti dobila močne bolečine v nogah, pred spanjem. In seveda, ko sem gledala simptome, sem mislila, da imam MS. No, to je trajalo 6 mesecev, potem me je minilo, saj kao ni bilo vključenega trzanja in  ostalih simptomov.

Lani se je zgodilo  to, da sem naenkrat prenehala making love z mojim partnerjem, ker sem menila, da morava biti zato poročena, drugače se bo komu kaj zgodilo. To je bilo lani v nov. Seveda sem ga potem "prisilila" v poroko čez 3 mesece, vendar do takrat nisva niti enkrat. Seveda sem navedla razne zdravstvene razloge, da ne moreva  Čeprav ga ljubim, sem mu lagala.

 Po poklicu sem pravnica z zaključenim podipl.  študijem v tujini. No v istem času, pa tudi zadnja leta nisem zadovoljna z nobeno pozicijo na del. mestu.Vse mi je premalo in vedno težim k boljšemu! Pred poroko sem obiskovala jezik tečaj vsak dan, hodila na razna testiranja za službe, se učila in seveda bila preutrujena.

Potem pa se je začelo. Po celem telesu so mi začele trzati mišice, pa bolečine, pa mravljinčenje... Seveda mislim, da imam MS, res bolezen do katere imam itak fobijo . Šla sem k svojemu zdravniku. Ko mu povem na kaj merim, se mi je začel smejat in mi po moji zgodbi predpisal Paroxat in Apaurine, ker zaradi suma na MS, nisem mmogla spat, jest... Shujšala sem in se med tem tudi poročila. Od tega je minilo že 6 mesecev, vendar meni mišice še vedno trzajo. Veliko manj kot takrat, vendar mi in se res bojim bolezni. Je možno, da sem bojazen pred simptomi dejansko spremenila v simptome? Zraven vseh mojih OKM in fobij in norosti?
Ima kdo podobne izkušnje?

Hvala!

[marina]

pozdravljena med nami

jaz sem se tudi srečevala  z vsemi možnimi simtomi, ravno danes sem razmišljala da imam ms. bolijo me namreč noge, trzam...
tako da te lahko razumem

[cincila]

Živijo marina,

a potem nisem edina?

Mah, meni se to dogaja že od decembra. Pa skozi mi nekje trza (obraz, hrbet, noge, roke) pa občutek imam, da me nekje mravljinči (na koncu nosa npr.), pa vsake toliko čase imam bolečine v nogah, rokah... In valda imam ves čas v glavi vklopljen senzor in res vse čutim! Drugače se fizično počutim super, imam kondicijo, nič se mi ne vrti al kaj podobnega. Samo do MS imam fobijo že izpred 4 let, ko sem slučajno iz firbca nekje prebrala simptome. In sem sedaj zaradi tega dejanja res jezna nase! 

Aja, pa v prejšnji službi je imela MS mama od šefice in ena zunanja sodelavka, tako da sem bila čisto prestrašena od tega. Potem pa se še meni začne trzanje vsega kar je mogoče! 

[alexx]

Je možno, da sem bojazen pred simptomi dejansko spremenila v simptome? Zraven vseh mojih OKM in fobij in norosti?
Ima kdo podobne izkušnje?
Hvala!

Tu na forumu je veliko napisanega o OKM. Bojazen pred simptomi se ne more spremeniti v dejansko bolezen.


http://www.nebojse.si/Forum/index.php/topic,9285.0.html

http://www.nebojse.si/Forum/index.php/topic,7284.0.html

http://www.nebojse.si/Forum/index.php/topic,8394.0.html

[dusica]

Cincila,

pozdravljena med nami..

Seveda mislim, da imam MS, res bolezen do katere imam itak fobijo Sad

To menim, da je že slab začetek, saj verjamem v MOČ MISLI, da si lahko sama prikličeš simptome določene bolezni, zato prosim..prenehaj s tem smotanim razmišljanjem  ker samo škodi! Razmišljaj, DA NI NIČ NAROBE in če imaš le simptome kot so strah, trezljaji in občasno mravljinčenje, so simptomi duševne bolezni, katere lahko z vajami in raznimi tehnikami omiliš ali celo premagaš zato..se ne OCENJEVAT KOT NORO ALI DA IMAŠ MS, KER JO NIMAŠ, OKEJ?

Moj prijatelj jo ima in ti povem, da se je tako močno angažiral v boj proti njej (klasična + alternativna medicina!!), da se mu je stanje izboljšalo za 40% in še zdravniki se čudijo..torej, se da premagat marsikaj, če si tole želimo..ne kliči pa neg k sebi ali išče le poz stvari s  in dušo..


                                                   Dušica

[cincila]

Dušica hvala 
Ja saj probam odmisliti, samo potem, ko sem najbolj sproščena, spet nekje trza  .

Kot sem povedala, mi je zdravnik predpisal Paroxat. Jemljem ga od januarja, ampak ker bi rada zanosila, moram prekiniti. Sedaj jemljem samo še 1/3 na dan, ker imam obupne odtegnitvene simptome.

Ad-ji so mi precej pomagali. Čez poletje praktično nisem nič paničarila in trzanje se je omililo.
Za vsak slučaj imam vedno pri sebi Apaurine, ki jih vzamem le, ko sem čisto na koncu in me je neizmerno strah MS. Čez poletje so bili Apaurini nedotaknjeni, saj sem zadevo nekoliko odmislila. Ta teden pa... trzanje je spet nekoliko pogostejše in včeraj sem se mogla "zadeti" s tem apaurinom. Res sem razočarana nad seboj.  Mogoče se je ponovilo zato, ker jemljem le 1/3 Ad-ja.

Aja pozabila sem povedati, da sem prej seveda googlala o MS in potem sem bila čisto paf, ker itak imam nekatere simptome. Zdravnik mi je zato prepovedal googlanje  .

[Slavka]

Cincila 

Prav gotovo nimaš MS, kajti, ko si jemala polno dozo Paroxata o tem nisi razmišljala, sedaj, ko ga zmanjšuješ pa so občutki in strah spet prišli na plano.

Res je najbolje čimmanj brskati po zdravstvenih straneh, ker potem si še dodatno prikličeš simptome in si dejansko v začaranem krogu.

Morda bi probala s sproščanjem, da sprostiš napetost v mišicah in se notranje umiriš.

Sicer se s podobnim problemom ubada tudi članica "analiza", ki je pred kratkim opisala svojo težavo v temi "Mož mi noče več pomagati".

http://www.nebojse.si/Forum/index.php/topic,9328.0.html


Te pa popolnoma razumem glede tvoje skrbi za svoje bližnje, ker sem jaz ravno takšna. Skoz preverjam, če je vse ok...Že kot otrok sem imela poseben ritual, da sem se pomirila in sploh zaspala...Življenjske okoliščine nas pač prisilijo, da sprožimo v sebi neke obrambne mehanizme in varovala, ki nas potolažijo in naredijo naš svet varnejši.

Si morda kdaj razmišljala o obiskovanju psihoterapije? Morda KVT? S to terapijo vzameš moč v svoje roke in ti upravljaš z mislimi, ne več obratno.

http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=855&Itemid=83

Drži se in želim ti, da čimprej najdeš mir in zadovoljstvo znotraj sebe 

[cincila]

Slavka, hvala 

Upam, da zdržim brez Ad-jev. Mah najhuje je to, da me trzanje najde, ko sem najbolj sproščena. Potem pa še čuden občutek na jeziku, pa kakšno ustnico mi zategne... pa sem spet na tleh.

Drugače tudi moja mama jemlje ad- Helex. Ona pa je v mojih letih mislila, da jo bo kap. Npr. bolečine v eni roki in podobno. To še vedno traja pri njej. Ma mene pa tega sploh ni strah. Strah me je edino MS, nobenega raka, kapi ali podobnega.

Je pa zanimivo, da so se te stvari začele dogajati, ko sem bila max pod pritiskom: služba (velik stres, ko bi najraje umrla), poroka, želja po nov službi, vsak dan popoldanski tečaji, selitev... in preutrujenost. sedaj se me pa kar drži, četudi sem bila vmes že na dopustu.

Zdravnik mi je rekel, da je zanj MS komaj, ko 14 dni ne čutiš uda. Pa še takrat gre lahko za nekaj drugega. In da so vsi predhodni simptomi značilni tudi za anksioznost. Joj, da bi le lahko tako razmišljala in ne preučevala vsakega trzljaja in ščemenja.

Mah itak sem težek primer  . Da ne govorim, da sem tudi že anoreksijo in bulimijo prebolela.
Mislim, da je vse to nekako povezano.

Kar je pa najbolj smešno... ostali ljudje me imajo za zelo normalno osebo s perfect življenjem, dobro službo, dobrim možem... Saj je vse res, samo moja notranjost je pa čista zmešnjava  in neprestana borba  .

[cincila]

Pozabila sem napisati, da k nevrologu me je pa tako strah iti, da ne bi mogla niti mrtva! Ni šans! Strah me je, da bi potril moje sume in potem bi bilo zame konec!

O psihiatru sem že razmišljala, vendar ne poznam nobenega, pa tudi čakalne vrste so dolge. A ve kdo za koga? Kaj pa homeopatija? Sem slišala, da homeopati odpravljajo trzanje ali pa kiropraktik?

Do sedaj sem bila 100%, da lahko to odpravim sama oz. AD-ji, vendar se že kar vleče.

Ker resno delava na zanositvi me zanima ali me bo mogoče to pomirilo? Da bom prenehala gledati na trzljaje in MS ter mislila na otročka.

[Slavka]

Cincila  

No, vedno več ko poveš, manj se čudim, da te mučijo dotične težave. Ko se človek preveč izčrpa, prične psiha delovati na način "zaviranja", torej...če se ne znamo drugače ustaviti, smo se primorani zaradi določenih občutkov, ki jih v nas sproža anksioznost.

Je pa zanimivo, da so se te stvari začele dogajati, ko sem bila max pod pritiskom: služba (velik stres, ko bi najraje umrla), poroka, želja po nov službi, vsak dan popoldanski tečaji, selitev... in preutrujenost. sedaj se me pa kar drži, četudi sem bila vmes že na dopustu.

Tudi meni se prične tesnoba ponavljati in z njo vsi pripadajoči simptomi, ko sem preveč obremenjena...trenutno sem prav gotovo, vendar niti ne morem drugače, kot, da počakam, da se zadeve umirijo. Poizkušam pa vsak dan vsaj malo poskrbeti zase...sprehod...počitek...brezdelje  

Mah itak sem težek primer

  nisi...ne razmišljaj tako. Vse se da uredit...kjer je volja, tam je pot  

Kar je pa najbolj smešno... ostali ljudje me imajo za zelo normalno osebo s perfect življenjem, dobro službo, dobrim možem... Saj je vse res, samo moja notranjost je pa čista zmešnjava  in neprestana borba .

Sva že dve  

[Slavka]

Pozabila sem napisati, da k nevrologu me je pa tako strah iti, da ne bi mogla niti mrtva! Ni šans! Strah me je, da bi potril moje sume in potem bi bilo zame konec!

O psihiatru sem že razmišljala, vendar ne poznam nobenega, pa tudi čakalne vrste so dolge. A ve kdo za koga? Kaj pa homeopatija? Sem slišala, da homeopati odpravljajo trzanje ali pa kiropraktik?

Do sedaj sem bila 100%, da lahko to odpravim sama oz. AD-ji, vendar se že kar vleče.

Ker resno delava na zanositvi me zanima ali me bo mogoče to pomirilo? Da bom prenehala gledati na trzljaje in MS ter mislila na otročka.

Ne rabiš hodit k nevrologu, bolje je it k psihoterapevtu, prav gotovo. Ne vem, če bi ti homeopat ali kiropraktik odpravil trzanje, kajti vse te občutke ti sprožajo strahovi, ki so zakopani v tebi. Že tvoja mami se je ubadala s anksioznostjo, torej ti zadeva ni nepoznana.

Drugače tudi moja mama jemlje ad- Helex. Ona pa je v mojih letih mislila, da jo bo kap. Npr. bolečine v eni roki in podobno. To še vedno traja pri njej.

Pa tudi ona ni doživela infarkt, temveč je doživljala napade tesnobe....

Tukaj je seznam terapevtov, mogoče ti bo kaj v pomoč:

http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=27&Itemid=84

[cincila]

Slavka, hvala.

Danes mi je že mnogo bolje, mislim, da sem do sedaj trznila samo 1x, kar je uspeh  .

Verjetno ste me vsi pomirili v podzavesti. ker vedno mi je bilo čudno, kajti ko sem bila čisto mirna in brez trzljajev mi je potem podzavest čez par minut zadala trzanje, čeprav se nanjo sama nisem spomnila- kokr nož v hrbet, da ne bom preveč prepričana, da sem ok. In potem so bili vzponi in totalni padci. Tak se je zgodil na dan, ko sem se prijavila na forum. res sem potrebovala potrditev od podobnih primerov, da sem verjetno zdrava.

Upam, da bo to stanje trajalo, in da neham trzati.

No, imam pa vseeno danes spet ta odtegnitveni od Paroxata. To mi pa tako najeda... Sedaj jemljem vsak drugi dan po 1/3 in dan, ko sem brez je v glavi obupen. Kot rahla vrtoglavica, omotičnost...ko ga pa vzamem, sem pa čezpol ure ok, brez omotice. To je res ena droga  .

Uživajte na ta lep sončen dan   

[dusica]

Cincila,

Pozabila sem napisati, da k nevrologu me je pa tako strah iti, da ne bi mogla niti mrtva! Ni šans! Strah me je, da bi potril moje sume in potem bi bilo zame konec!

Če bo potrebno, pejdi in ne sekiraj se...nič ne bo narobe..resnici v oči!

In ker bo kmalu  na poti, vzemi vse bolj z lahkoto in  ..pusti one simptome, ki itak izginejo..ne daj jim pomembnosti in osredotoči nase in na partnerja, okej?

Smo s teboj...


                               Dušica

[cincila]

Ah,danes je spet mal slabše. Spet mi trza rama in stegno. Pa jezik me je mal zamravljinčil in sem spet vsa panična, da se kar tresem od strahu red MS.  Pa sem ponovno mal nižje. Očitno je res čas, da pokličem psihiatra, ker tile vzponi in padci so grozni! 

[cincila]

Tako, done deal. Danes sem se naročila k psihiatru, ki ga imam že v ponodeljek. Slučajno ima uro frej.  Poročam, kaj mi bo rekel. Upam, da kaj dobrega, in da lahko preneham s temi Paroxati, ker si pri 30-ih res želim otročka. LP

[Slavka]

Cincila  bravo...

Poročam, kaj mi bo rekel. Upam, da kaj dobrega, in da lahko preneham s temi Paroxati, ker si pri 30-ih res želim otročka.

Ti privoščim iz vsega srca, da boš kmalu, namesto o bolezni, razmišljala o vozičkih...pajackih...dudah... 

[cincila]

Sporočam, da sem bila danes pri psihiatru in sem le še bolj potrta . Pa tako dobro mi je bilo spet včeraj in danes zjutraj...
Skratka, pridem v ordinacijo in me dr. vpraša kaj je moj problem. Šok! Sploh me ni gledal. Potem mu nekaj začnem, da imam pač strah, da sem bolana in OKM in ne vem kaj še..., in da bi rada zanosila. 
Potem me vpraša ali kaj jemljem in ali si mislim, da bo potem z nosečnostjo vse izginilo in se začne smejat. Skratka, jaz mu razložim, da imam trzljaje in da se bojim, da je to MS, nakar mi prepove branje zdrav. forumov, ker je tam 2/3 totalno škodoželjnih ljudi. Potem mi pove, da je trzanje lahko psihosomatsko, da pa je tudi tipični znak MS, in da razume zakaj se bojim. Samo mi očita, da nisem dohtar, in da ne morem sama zaključevat. To me je čisto pribilo na tla.Se pravi lahko imm MS, lahko pa ne, samo mi ni niti pustil povedati od začetka kakšne težavse sploh imam. Jaz imam za seboj precej dolgo zgodbo, ki bi mu mogoče mrsikaj razjasnila. Od tega kako sem sploh dobila fobijo do MS in kako imam sedaj res neke simptome, do tega kako sem bila namišljeno bolana že kot otrok in kako sem prebolela anoreksijo, bulimijo, in kako sem pred 4 leti že enkrat "bolehala" za MS. NIČ! Nič mu nisem mogla povedati. Potem mi je predpisal Lexaurin in rekel naj preneham s Paroxati in to je to. Kaj se bo zgodilo z menoj, pa da bo pokazal čas. Se vidimo čez 2 meseca...

Sploh ne vem, če bi še šla, saj ga očitno ni zanimala moja zgodba, temveč samo, da mi nekaj novega predpise in mi pove naj neham gledati forume.

 

[Slavka]

Cincila  očitno si res naletela na nekoga, ki nima človeškega čuta...žal 

Ne vem, če je rešitev v Lexaurinih...oz. prav gotovo NI  Ali imaš možnost pridobiti še kakšno drugo mnenje...da greš do drugega psihiatra ali pa se naročiš k psihoterapevtu na pogovor. 

Res rabiš pogovor in tudi ustrezna obravnavanje, kar pa tole danes vsekakor ni bilo... 

[cincila]

Živijo Slavka  ,

ja mislim, da sem totalno falila, in da dejansko rabim psihoterapevta. A morda veš kaj o Maruši Zaletel? Dela v Kranju. Baje je ugodna in dobra, samo to sem slišala nepreverjeno. Psihiatri preveč dohtarsko pristopijo, sploh ta gospod danes  . Edini plus je bil, da je bilo zastonj, ker ima koncesijo. Tega sploh nisem vedela . Vendar me je samo v večjo luknjo stlačil. Pa te tablete... No, danes začnem s pilatesom, mogoče bo to kaj pomagalo  .

[cincila]

Živijo,

mislim, da sem našla svojo "bolezen", ki je seveda posledica moje anksioznpsti. Reče se ji BFS.
Če ima še kdo probleme s trzanjem naj prebere:
 http://www.nextination.com/aboutbfs/forums/viewtopic.php?t=200