PANIKA NA CESTI

[pomaranca]

Pozdravljeni vsi skupaj, sem nova tukaj gor, večkrat pa prebiram vaš forum. Sama imam težave z anksioznostjo, mislim da deloma tudi agorafobijo, to sem se kar sama samodiagnosticirala, čeprav občasno obiskujem terapevtko, vsakih nekaj mesecev. Začelo se je dobro leto nazaj, ko se mi je zgodilo, stojim pred rdečo lučjo na semaforju v avtu in čakam, da grem levo, kar naenkrat mi začne biti srce na polno , potim se in noge mi popolnoma odrevenijo, kako bom speljala, za mano je kolona in vsi bi šli radi levo, jaz pa naj zdaj tle ustavim promet, take misli so se mi tisti moment podile po glavi, bili sta dve minuti a meni se je vleklo v neskončnost, naposled se je prižgala zelena in jaz sem speljala ne da bi sploh čutila noge, nisem naredila zamaška, vendar se od takrat nepopisno bojim prometnih konic, najtežje mi je malo pred koncem službe, ker vem da moram v cestno gužvo, izmislila sem si že vse sorte alternativne poti do doma, samo da mi ni treba se soočit s kakšnim večjim zgužvanim križiščim ali bognedaj zaviti levo, a še se najdejo razne cestne zapore sploh zdaj poleti, ki mi  prekrižajo varno pot do doma, brez psihičnih pretresov in odrevenelih nog.
Poleg tega imam še drugo težavo v zvezi z avtom, ne morem nikogar peljat zraven sebe, razen tistih ljudi ob katerih sem stoprocentno sproščena oziroma sami ne vozijo, ne vem, a sem res tako nesamozavestna, da mislim da me ljudje stalno ocenjujejo, ne vem, poplnoma enako se mi zgodi, kot zgoraj, če pride do situacije ko bi mogla nekoga peljat, prebledim in noge mi zopet odrevenijo, tako ne morem več dalje, kaj naj naredim. Moja psihiatrinja mojih težav ne jemlje preveč resno, se ji ne zdijo velika težava, a meni je gromozanska, ne jemljem tablet, jih raje tudi ne bi. Ne vem, mi lahko kdo da kakšen nasvet, kako se rešite teh nesmiselnih miselnih vzorcev, ki mi grenijo življenje, a hkrati se zavedam da so čisti nesmisel? Hvala vsem za pomoč.

[alexx]

Je način tudi brez tablet. KVT je kot vem ena boljših terapij. Soočanje in spreminjanje miselnih vzorcev. Tu na forumu smo o tem že pisali. Obstaja tudi knjiga tu...imajo jo v knjižnici Šiška. : http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=818

[Arwen]

mogoče najdeš kaj zase:


http://www.nebojse.si/Forum/index.php/topic,1226.0.html

http://www.nebojse.si/Forum/index.php/topic,2812.0.html

http://www.nebojse.si/Forum/index.php/topic,7178.0.html

http://www.nebojse.si/ForumArhiv/index.php/topic,5490.0.html

http://www.nebojse.si/ForumArhiv/index.php/topic,1031.0.html

[pomaranca]

Hvala vama obema, bom pregledala. 

[Juncek]

Moja psihiatrinja mojih težav ne jemlje preveč resno, se ji ne zdijo velika težava, a meni je gromozanska, ne jemljem tablet, jih raje tudi ne bi.

Za zacetek zamenjaj psihiatrinjo...jaz hodim na KVT in imam super terapevtko, prva, ob kateri se resnicno dobro pocutim in je zgodba potem popolnoma drugacna. Moras najti nekoga, ki je specialist za anksiozne motnje, obvezno, on takoj ve, kako tezko ti je, pa jaz tud vem, ker se vsi mi soocamo s podobnimi tezavami. Drugace pa poizkusi svoje misli preusmeriti navzven svojega telesa, torej ne mislit, da je s tabo karkoli narobe, ampak misli na nekaj dobrega v tem, vedno pomisli, da je dobro da je sedaj rdeca, poizkusi najti ze kaksen razlog, jaz si ga vedno nekako izmislim, oziroma, kar doma ko si, razmisli o njih in si jih napisi na listek, potem ko bos na rdeci preberi listek (imej ga vedno polek) in misli na te zadeve, ki so napisane. Poslusaj glasbo, poiskusi uzivati v tej glasbi, sigurno imas kaksen CD ki ti je vsec v avtu, poj ob glasbi sprosti se, ne isci poti, ki bodo brez guzve, saj bo anksioza vedno hujsa in hujsa, temu se rece varno vedenje, ki najbolj prispeva k agorafobiji, moras vedeti, da nekega dne ti bo zmanjkalo poti in potem ti ostane samo se helikopter (to je pac agorafobija, tvoj svet se ti bo zaradi varnega vedenja zacel manjsat in manjsat, na koncu ne bos sla vec od doma), skratka, ne vedi se varno, z varnim vedenjem hranis svojo bolezen, ki je tako vse mocnejsa in mocnejsa, z varnim vedenjem sebi in bolezni priznas, da je ona mocnejsa, da moras zaradi nje prilagajati svoje zivljenje, tega ne smes pocet, ko zacnes poceti to, kapituliras, pristanes doma in si ne upas vec nic. Vsakic ko po malem izzoves anksiozo, ko gres po stari poti domov bos ugotovila, da zaradi tega, ce bos kje stala v koloni, ne bo nic narobe, niti s tabo, niti z nikomer drugim, veckrat ko bos to ugotovila, vec dokazov bos imela, da je zadeve neskodljiva, sam pac mal stojis, nic hudega pac...vmes pocni kar te zabava, kar te sprosca, misli na kaj lepega, poizkusaj dihat sprosceno, stej med dihanje,...karkoli, sam da ne mislis na to, kako ti je grozno...preberi si kaksno knjigo o tem, v knjigah vse pise...tudi na strani DAM drustva je veliko gradiva o tem, ki je meni osebno veliko pomagalo, vsaj na zacetku, sedaj pa izvajam malo zahtevnejse naloge po drugih knjigah, svetujem ti tudi, da jih preberes vec, saj imajo razlicni avtorji razlicne pristope, metode in tehnike, vse te so sicer kognitivno vedenjske teorije, ampak tehnike se razlikujejo in nekatere dobro ucinkujejo, nekatere pa malo manj, skratka tiste ki ti koristijo, tiste forsiraj, vedno jih moras imeti pa vec na lagerju, saj morda kaksna vcasih ne dela in ce je edina je panisni napad tukaj...ce te se kaj zanima, vprasaj...

Pa drzi se!

[pomaranca]

Hvala ti Juncek za izčrpen odgovor, ja imaš prav, to kar počnem, iskanje varnih poti, ni ok, kot si rekel poti mi je zmanjkalo in ni mi drugega kot da zopet poizkusim kakšno staro pot, smešno, po kateri sem se vozila vsak dan več let brez problema v vseh možnih situacijah, a mi je bilo ok, uživala sem v vožnji, to je tisto kar me mori, zakaj se stvari obrnejo na glavo in to v popolni nesmisel. drugače se bom zdaj mal vrgla na literaturo. lp

[Juncek]

Ja jaz mislim da si res kaj preber, predvsem si najdi tehnike obvladovanja simptomov, ko se zacnejo, pa bos videla da ti bo lazje, scasoma, sam ne takoj ko kaj ne bo takoj bolje vreci puske v koruzo, kot sem rekel, to je trening...vsak dan moras trenirat in bolje ti bo sigurno! In tvoje poti so se vedno lepe in zabavne, samo ti si jih zacela na drugacen nacin gledat, zopet moras najti svoj stari nacin...predvsem razmisljanja!

Drzi se!

[pomaranca]

Hvala ti, Juncek za vzpodbudne besede, drugače se ne dam, saj vozim vsak dan, nisem odnehala in vrgla puško v koruzo, je ne nameravam, edino kar želim je, da bi pridobila tisto sproščenost nazaj, ki sem jo nekoč imela, drži, vse je v glavi, samo utišat je treba tistega hudobca, ki ti trobi nesmisle. lep dan še naprej!