Isto je pri meni in puncah 22letni devicnik, sam nisem nikoli izbral poguma da bi vsaj poizkusil katero osvojit, osvajale sta me 2 lustni punci samo tega je ze kar nekaj let nazaj (4-7) in jaz sem seveda glumil da me ne zanimajo (ena me res ni) ceprav me je druga izjemno,ta me je celo vprasala ce bi hodil z njo pa sem nekaj zamutil ( to je bilo 8 razred osnovne) druga me je ocitno osvajala v srednji, na koncu mi je celo nakazala kak kreten sem. Vglavnem sedaj ko se je srednja sola koncala in nekaj bluzim na faksu je samo se slabse. Obrambni mehanizem imam na najvisji stopnji, celo prijateljske stike ne znam navezovat, ker ne upam biti jaz tisti ki zacne navezovat stik, ker me je strah da bom vsiljiv in zavrnjen, pri puncah pa lahko to zadevo pomnozimo z 1000. Jasno da danes mislim(upam) da bi seveda odreagiral drugace ce bi me punca ki me interesira vprasala ce me zanima, ampak tega preprosto ni, ker vsi pricakujejo da bo fant tisti ki pristopi, sploh pa delujem hladno (naucen izraz ali bolje receno ''pokerface'' brez custev). Sedaj bolj razmisljam kaj sem zapravil, bolj sem v bedi. Seveda tudi tako v druzbi, je kriza tezko sem v prostorih kjer je vec ljudi, skos se pocutim nek outsider, imam obcutek kot da me cisto vsi opazujejo in celo opazijo mojo negotovost/strah, ceprav sem na zunanjost 190cm visoki fant, dokaj simpaticen (vsaj tako so mi rekli) ceprav se sam nimam ravno za simpaticnega ampak se pa zavedam da nisem neka spaka. Glede iskanja pomoci je pa tako, da me je strah, nimam poguma to iskat, razlagati nekemu cloveku svoje tezave, sploh pa kako bo odreagirala mama, z ocetom ne zivim, mislim da je to tudi en izmed razlogov zakaj sem tak, saj nisem imel nobenega vzora in nobenega za pogovor, sicer za mamo pa lahko recem da jih ni veliko takih ki bi se tako trudile za svoje otroke, kaj vse je ona prezivela in kako se je namatrala in cemu vse odpovedala da nas je prezivela, ampak za tiste pogovore osebne narave ni bila, no jaz sem odkar pomnim zaprt bolj vase. Sploh imam obcutek da sem jo razocaral, saj sem v osnovni soli imel zelo dobre ocene in nasploh sem vedno bil brihten za vse zadeve (kar se tice tekomovanj logike itd ) ampak nekje v 6. razredu ko so se tovrstne moje tezave zacenjale je so padle tudi ocene iz petic na trojke v srednji se na dvojke, prakticno sem prelagal vse na zadnje in mi je bilo nekako ze vseeno za ocene., jaz sem samo videl ostale normalne ljudi ki so hodili ven, ki so imeli punce in se znasli v njihovi druzbi, jaz sem pa svojo zalost utapljal v racunalniskih igricah, katere na sreco sem ze pred nekaj leti prerastel.Sicerhitro navezem na cloveka in sem mocno razocaran ko me on prakticno izkoristi in potem te skorajda vec ne pozna. Pa vem da se to povsod dogaja, ampak ko ze tako nimas prijateljev in te prijatel iz male sole pa se v srednjo sva hodila skupaj izda je pa res neverjetno. Sicer jaz zase vem da nisem perfekten clovek in imam svoje pomankljivost kar se tice prijatelskih zvez, ampak lahko mirno recem da tega cloveka nisem res nikoli izkoriscal in sem mu res bil zmeraj dober prijatel brez tistih dvojnih igric kot se jih je sel on (vsaj proti koncu). Seveda je pa bilo se malo morje takih ki z katerimi sem navezal prijatelske stike in smo se druzili par mesecev, res vsak dan ampak to je trajalo samo toliko casa dokler so dobili od mene tisto kar so hoteli, dandanes me pa sploh ne poznajo. In vidim da vas je kar nekaj meni podobnih pa sem se odlocil se jaz prispevat nekaj iz moje strani ce vam bo kaj lazje, ko vidite da nas je vec. No vsaj meni je nekoliko lazje ko sem videl da nisem sam z takimi obcutki, za katere sem mislil da si jih domisljam in da so ze resen znak norosti
