Potapljam se

[Arwen]

Araya, kako si kaj? 

[Araya]

Hvala vsem za tople besede.

Zadnje dni sem precej na tleh.
Postalo mi je jasno, da se me lastna sestra sramuje. Kot sem rekel, sva se predvčerajšnjim videla pri nekih skupnih prijateljih. Niti pogleda, niti besede. Nič. Kasneje, ko sta s fantom odšla, sem izvedel, da si je kupila nov avto (česar naj bi jaz ne smel izvedeti) ... kar je čisto kul, saj ga rabi. Preprosto je ne želim več srečevati. Preveč je boleče.

Zadnje dni spim zelo dolgo. Spat hodim ob dveh ali treh, zbudim se ob osmih, devetih. Verjetno zato, da je dan krajši. V edino veselje mi je postavljanje cerkvenih jaslic in igranje pri božični devetdnevnici.... igram na harmonij. Zelo rad igram na ta inštrument. Ima svoj čar. Pri jaslicah bom danes skušal narediti nekakšno imitacijo vode... sem si priskrbel vse potrebno: aluminijasto folijo, temno in svetlo moder sprej, malo zlatega spreja in tanek moder polivinil... upam, da bo zelo prepričljivo. Doslej je bila notri vedno prava voda, kar pa ni dobro. Zvečer vadim orgle za božične praznike. Nekaj novih pesmi je letos... sedaj, ko se je zbor povečal, jih lahko pojemo.

Razmišljam, da bi, če bom imel službo, prodala hišo. S svojo polovico bi si lahko kupil malo parcelo in tam postavil brunarico. Vedno sem si želel brunarico. Sorodnica živi v takšni hiški in je super.

Sicer pa bi rad, da bi ne trpel več. Včasih bi si človek kar kaj naredil, tako nizko gre. Samost me ubija.

Zadnjič ponoči sem prvič v življenju klical na številko za klic v duševni stiski. Zanimiva izkušnja. Ne vem, če je zadeva ravno meni pisana na kožo, a vseeno je bilo dobro, da sem takrat to storil.

Ne vem kaj vse sem storil sestri, da se tako obnaša. Da nisem popoln, je normalno, nisem bil vedno najboljši brat... vedno pa sem bil tam, če me je potrebovala. Sedaj me ne potrebuje in me ni več. Včasih bi ji privoščil mojo bolečino. Zadnjič sva bila popolna tujca. S komerkoli v tisti sobi (razen njenim fantom), bi se imel več za pogovorit kot z njo. Ne bom se ji več oglašal, če bo klicala.
 
Kaj bi dal, da bi minilo vse skupaj. Da bi si enkrat lahko uredil življenje. Nimam moči, ne najdem več energije.

[martinca]

Da bi si enkrat lahko uredil življenje. Nimam moči, ne najdem več energije.

Boš    Saj poznaš ta napotek : 'Trkajte in odprlo se bo.' Torej išči službo, našel jo boš. Brez iskanja ne. To je naše delo, delo iskalcev zaposlitve, pisanje, iskanje, sspraševanje,  ponovno klicanje in spraševanje, al kakorkoli komu ustreza.  Ko jo boš imel, boš lahko realiziral tvoje načrte v vezi z domovanjem. Morda bi blo sicer bolje manjše stanovanje.

Drugače pa te je veselje brati, da delaš in igraš na instrumente, čas božiča in sorodstvenih obiskovanj je tud meni eden boljših, vse je tako slavnostno in vse je tako povezano med seboj v tem času, pa tud če si sam.   

Kje pa boš kaj za silvestrovo, a boš doma ali pri sorodnikih ? Ali greš ven na javno prireditev na koncert kakšen ?  Sem gledala "vreme 15 dni" za 31. 12. in je tudi ponoči plus, ne bo mrazu.

[Araya]

Vse kaže, da bom za silvestrovo kar doma. Gužva mi ne paše, dela me žalostnega, zato se je izogibam. Prvega pa itak igram pri maši... verjetbom vsaj pri jutranji skoraj sam... tako, da se bo dalo fino razigrat. 

O spremembi domovanja intenzivno razmišljam ravno te dni.
Ko bom dobil službo in si bom lahko privoščil kak kredit, bom sestri predlagal, da prodava hišo. Če bi ven dobil kakih 100.000 €, bi bilo super.
S tem denarjem bi si kupil majhno parcelo (150-200m2) in nanjo postavil majhno leseno hišo-brunarico. Prejel sem že nekaj ponudb. Ena mi je posebej všeč in zanjo mi je prijateljica arhitektka malce preuredila prvotni tipski načrt (samo notranjost) in ga prilagodila za eno osebo. Brunarica bi bila po mojem zame super: energetsko varčna, cenovno približno enako ugodna kot montažna hiša, domačna, naravna...
A to so sanje.

[Slavka]

Sanje se tudi uresničijo, veš. Tudi jaz in moja družina sanjamo o brunarici, že pet let, imamo že izbrano, samo še na parcelo čakamo....do takrat smo pač najemniki. Če v nekaj močno verjameš, ti zagotovo uspe...torej verjemi vase, verjemi v uresničitev sanj in zgodile se bodo. Vse dobro ti želim in blagoslovljeno preživi praznične dni 

[Araya]

Kaj se dogaja z mano?
Trpljenje ne more biti smisel. Trpljenje mora imeti smisel.

Včeraj sem imel zvečer sijajne vaje z zborom. Za božič bomo peli alelujo in psalm, ki sem ju uglasbil za ta praznik že poleti. Vedno pripravljam stvari za božič poleti. V decembru pa za post in veliko noč. Ne vem zakaj. Glasba je nekaj nahjlepšega kar se mi je zgodilo v življenju.

Ima me, da bi šel v LJ na obisk k prijateljem.

Zasnoval sem svojo oporoko. Ima dva dela: prvi se ukvarja z materialnimi rečmi, drugi pa je nekakšno pojasnilo samega sebe. Mislim, da je to potrebno. Potem pa k notarju, da se overi. V  glavnem... poskrbel sem, da moja sestra dobi za menoj toliko, da ne bo imela zaradi mene nobene izgube. 2/3 delež na mojih nepremičninah pa bom zapustil prijatelju in njegovi žene, z opozorilo, naj bosta razumevajoča z mojo sestro in je ne silita v prodajo dokler bi sama tega ne želela. Pravil seveda ne bom ne njej, ne njima.

Rad imam vse. Tudi sestro, čeprav se me sramuje.

[Arwen]

Včeraj sem imel zvečer sijajne vaje z zborom. Za božič bomo peli alelujo in psalm, ki sem ju uglasbil za ta praznik že poleti. Vedno pripravljam stvari za božič poleti. V decembru pa za post in veliko noč. Ne vem zakaj. Glasba je nekaj nahjlepšega kar se mi je zgodilo v življenju.

drži se je  ; se mi zdi, da se v tebi skriva ogromen talent.. no, pravzaprav - več talentov 

Ima me, da bi šel v LJ na obisk k prijateljem.

kaj te ovira? pojdi 

 

p.s.
čemu oporoka?

[zala]

Araya...
ta oporoka pa mi ni prav nič všeč. Le zakaj to potrebuješ; predvsem pa zdaj?? Že res, da je včasih primerno, da neke formalnosti uredimo, pa vendar...... to se ne sliši prav lepo.

Obiskati prijateljev v lj je prav dobra odločitev, predvsem v tem času. Izpolni svojo zamisel...

Vse dobro!

[Arnika]

Araya ... malo spremljam dogajanje z zvezi s tabo ... zdaj me je pa močno zaskrbelo, tale oporoka.
Ne vem,kaj naj napišem ... čutim, kako se počutiš, čutim tvojo osamljenost, tvojo žalost, trpljenje, predstavljam si, da je to zelo težko breme zate ... Trpljenje ... tudi sama se dostikrat sprašujem, ali je smiselno ali ne. In če že ima smisel, ga hočem vedeti. Moj oče mi vedno pravi, da s tem zagotovo nekomu pomagam. Nekakšno krščansko darovanje. No, to meni ni v nikakršno tolažbo, k večjemu postanem jezna, ker nočem nobenemu pomagati z lastni trpljenjem ... No, da ne zaidem ...
Res čutim, kako veliko je tvoje trpljenje. A sredi tega se nekaj tako močno sveti. Tako močno, da tega ni mogoče spregledati. To je tvoj dar - glasba, ustvarjanje. Veš, kako velik dar je to?? To NI "samo to", kot se mogoče tebi zdi. Kaj vse lahko še narediš s tem? Jaz se ne spoznam na to, ampak, hm ... se lahko priključiš še kakšni skupini, zboru ... sodeluješ na kakšnih prireditvah, koncertih?
Čutim, da moraš iti ven iz te svoje velike prazne hiše. Poiskati ljudi, se začeti družiti. Ne ostajaj sam, prosim te. Vreden si prijateljstva. Zaslužiš si ga. In ne boj se, da te ljudje ne bi sprejeli - krasen človek si. To zaznavam iz tvojega pisanja. In te je škoda, res škoda, da bi ostajal sam v takem peklu, kot ga doživljaš. Zdi se mi, da ne bi smel čakati na ugodnejše čase. Kdo ve, kdaj pridejo. Ti pa potrebuješ spremembo takoj. Zdaj! Odloči se za nekaj, ne vem, kaj naj ti predlagam ... Kaj pa šport? Kaj skupinskega? Službo še iščeš? In seveda bi ti najraje predlagala, da takoj prodaj hišo in si začni postavljati brunarico, ki si jo želiš ... ampak priznam, da sem glede financ jaz sama preveč optimistična, ker se mi tudi sanja ne, kokiko znašajo cene parcel in koliko bi te stala postavitev in opremljanje brunarice. Verjetno veliko več, kot bi znašal tvoj delež od prodaje hiše??
Araya, ti si dragocen človek. Marsikdo te ceni, veš. A najpomembnejše je, da se ceniš sam.
Tukaj smo!  Piši, piši, piši! Del nas si, veš! En del ni več sam. 

Objem
In še enkrat: DRAGOCEN si!

Pozdravček!

Aja ... sem ti že napisala, da si dragocen?

[Arnika]

Araya, saj veš, ane: dragocen si! 

[Araya]

Arnika, hvala za te zelo spodbudne besede.

Danes sem bil kar v redu. Včerajšnji dan je bil zelo lep. Bil sem pri prijatelju in njegovi ženi ... prišli so tudi njuni starši. Vsi so mi zelo ljubi. Imajo me radi. Bilo je krasno. Tako blagoslovljenega sem se počutil.
Bil sem tudi pri spovedi. Opravil sem jo dobro. Veliko mi pomeni... človek se res duševno razbremeni, ko da stvari iz sebe.

Razmišljam o sestri. Hudo mi je. Hudo mi je tudi za tisto punco, ki je vame. Res hudo, ker je sijajno dekle in ne vem kaj vidi v meni.
Vidim, da bi potreboval partnerja. Nekoga, ki bi se me dotaknil. Joj... kaj spet pišem!?

Ne vem, če bom kdaj v življenju srečen... vsaj malo. Bojim se, da nikoli. Kaj mislite, je upanje?

[kup_mesa]

Ne mislimo, vemo, Araya. Poti je nešteto. In večina teh vodi v "upanje". Pa smo tako nastrojeni proti sebi, da ubiramo samo tisto manjšino, kjer je sama navlaka.

Želim ti vse dobro in moč, da ugotoviš kako poseben in unikaten si. Upam, da bom kmalu bral, kako premikaš gore!

[Arwen]

Araya, JE upanje  vem to  ! 

[Araya]

Polnočnica je čudovito uspela. Kljub slabemu vremenu. Pevci se res trudijo. Orgle ... je sploh kaj lepšega?

Jutri in pojutrišnjem gremo obiskat ostarele pevce, ki ne morejo več na kor. Darilce, pripravili smo tudi dve pesmi... eno staro božično iz "njihovih časov" in kolednico. Navado sem uvedel jaz... se mi zdi dobro. Ti ljudje so toliko žrtvovali za glasbeno kulturo, da si zaslužijo, da se jih spomnimo. Da bi si ne delali skrbi, vse prinesemo s seboj. V ta namen smo se razdelili v dve skupini... eni obiščejo ostarele pevce v hribovitem delu župnije, drugi v dolini, nekaj nas bo šlo tudi v bližnji dom upokojencev. Vsega skupaj moramo obiskat devet ljudi. Sprva me je bilo strah, sedaj - po 5 letih, pa je to že kar utečeno in nas pričakujejo. Pravkar sem sprintal "plonklistke" z besedili, da ne bo zadrege.

Sicer pa komaj čakam, da ti prazniki minejo. Res.

Sem v luknji. Ne vidim ven. Razpet med tem kar sem in tem kar moram biti. Notri topa bolečina ... ne toliko žalost.

[martinca]

Razpet med tem kar sem in tem kar moram biti. Notri topa bolečina ... ne toliko žalost.

Za to razpetost si se pa čisto sam odločil, veš.    Namesto za druženje, zabavanje (do 30. leta si bil zapslen in imel denar za okrog hodit) in življenje v dvoje, ki se ti je glede na tvojo prijetnost in lepo vzgojenost nedvomno ponujalo, (saj ni ta zadnja nesojena oseba bila edina v tvojem srcu po moje), si se ti, Araya osebno, sam raje odločil za molitve, za petje ter igranje v cerkvi in osamelost, skratka za spokorniško samotno življenje. Taka je bila tvoja izbira. Seveda jo lahko kadarkoli spremeniš.
Ko boš našel službo v LJ.

Lahko pa se tudi dokončno do popolnosti predaš tej tvoji opisani razpetosti, nepopisno bolečemu trpljenju tvoje duše, deviškosti tvojega mesa, zanikanju lastnih potreb. Način ? Vpiši se na teologijo 

Sicer ti tudi to veliko pomeni, kar delaš. Čeprav meni ni jasno, ali s tem samega sebe prepričuješ, da si na ta način " kljub tvoji določeni osebnostni lastnosti " - ne najbolj pomembni za življenje  (ki se je sramuješ oz. jo skrivaš in nič ne nardiš) med ljudmi priznan, spoštovan in vreden. Vreden pred bogom zaradi tvojega popolnoma volunterskega dela za eno od instutucij, ki na našem planetu predstavlja boga oz. božje ideale, vreden pred ljudmi, vreden pred sabo. Odločil si se torej za življenje za boga oz. za samskost in
prilagoditev načina tvojega življenja v takšno obliko, KI JE SPREJEMLJIVA pravilom, pričakovanjem, sprejemanjem te čisto posvetne institucije. Vendar pa žal ti v tvojem idealizmu te posvetnosti ne vidiš     ( češ, da bi bilo uresničenje tvoje osebne sreče GREH... pa čeprav nimaš od tega skoraj NIČ  : trpiš kot Kristus na križu (nikomur na ljubo! Sebi? Bogu že ne) zaradi omejitev, ki  ti jih postavlja taka odločitev : ne moreš biti z nikomer, ker bi s tem lahko nekoga razjezil ali prizadel - ker bi vsi izvedeli - in te po tvoje ne bi več marali.   Ampak to je napaka : drugi so sami odgovorni za svoja vrednotenja, razmišljanja in dejanja... Ne pa ti, v kolikor nisi nikomur nič naredil v kazenskem smislu (udaril itd).

[martinca]

Imaš pa zdaj zato v tej poziciji vpliv, čast (če mene vprašaš pogosot igrano, poglej samo sestro in celo njenega fanta), neko spoštovanje med ljudmi, pa čeprav gre za stare ljudi, ki bojo kmalu umrli glede na pričakovano življenjsko dobo moških v Sloveniji in se nihče ne bo več nate spomnil, ker vsak živi in umre zase. Tudi ti se razdajaš samo zase, ker je tvoj strah prevelik, da bi ga zmogel prestati, ko bi enkrat enhal igrati strejt osebo, ki "samo ni našla prave", ampak bi se zgodili obiski moškega pri tebi doma, namesto vernih (pazi vsi so poročeni in seksajo).

Ampak očitno ti tvoja lastna sreča in ljubezen pomeni več , sicer ne bi zdaj tako trpel ! Če bi to življenje, ki ga zdaj živiš, bilo zate RES PRAVO, potem ne bi tako trpel in delal oporoke, mislil na konec in na smrt, se jokal v globinah duše itd.    Mislim, en ti mora povedat, pa povem ti kot ena, ki bi ful rada vidla, da bi bilo vse dobro s tabo! Ker zdaj ni.

Zato se mi zdi malce čez les, pa ne zameri teh besed samemu sebi kaj škoditi (glede na oporoko) in da ostajati v tem stanju  in se še dalje tolažiti samo z igranjem orgel, s čimer si napolnjuješ duha in se potrjuješ pred drugimi kot njim sprejemljiv, saj to ni vse....
Lahko kaj narediš tudi zase osebno, saj dobra dela in ljubezen do glasbe je vedno v tebi prisotna in zato  se za razliko kot doslej, malo bolj zanimaj za druge ljudi tvoje starosti in pojdi kam z njimi. 

Ker zdaj si se že zagotovo nasitil božje ljubezni, sicer tudi jaz rada poslušam (samo) pridigo,  za veliko noč in božič, tako da pa bi čisto lahko šel malce naokrog. "K ljubci v vas" in ne v tiho naravo revme futrat v tem vetru (jaz jo imam, zato pravim), zato kapo imej gor, pojdi v LJ k prijateljem  :  In ostani kak dan ali se vrnil drug dan, pa pojdi z njimi še kam drugam in spet : morda se znajdeš na pravem mestu, vprašaš za možnost zaposlitve, morda izveš koristno informacijo za delo, se npr. pridružiš profesionalnim glasbenikom  v LJ ! Jaz bi bla vesela zate 

Videti kako se kaj imajo drugi z drugim načinom življenja, ker različnost nas zbližuje in odpira naš razgled, posebno zdaj ko si vse tako lepo in pridno opravil,  zadostil potrebi po ponižnosti (bil si pri spovedi, ampak jaz ne vem kakšne grehe imaš ti , ki si svetovljanski dobri človek, razen da samega sebe mučiš, torej nimaš rad sebe toliko kot drugih, saj veš 'Ljubi druge kakor SEBE') in po dobrih delih (spet si zastonj igral, kar ti veliko pomeni in vsi si uživali pri tem )-  pa mislim, da lahko greš svobodno malce postopat okrog, ne da bi te skrbelo, kdo bo igral, ker si veliko naredil     

Vzemi za dobro, vem, kaj ti pravim    Sem malo humorno napisala, no, mnenja pa za zdaj ne bi spremenila : tvoje stanje ni nič posebnega, niti malo.To ti je vse življenjsko, vse je normalno, se zgodi. Se spremeni. Rres ti želim eno super službo. Jaz se potegujem zanjo  drug teden... Za razliko od tebe, pa sem bolezensko plaha, hitro prestrašena in se jim zdim čudna iz tega razloga, da me ne sprejmejo (se mi tresejo roke v določenih situacijah, če kdo kaj krikne itd)

[Araya]

martinca ... si se kar poglobila vame.
Nikoli nisem igral strejt osebe. Običajno ne pustim, da bi prišlo do tega, da bi bilo to potrebno. Je pa res, da na morebitna vprašanja o tej zadevi ne odgovarjam, ali pa zelo dvoumno ... ker mislim, da se tro ne tiče nikogar, razen mene.
Svoje glasbene dejavnosti ne razumem kot "razdajanje" ... od nje imam veliko več kot vložim vanjo, pa ne gre za čast in ugled. Če pa je moj ugled osnovan na mnenju nekaterih, da "sem dober", mi to laska, ni pa zelo bistveno. Ta del moje osebe je zelo realen in ni zgolj nek pobeg pred realnostjo. To je del moje sreče in ljubezni. Sreča in ljubezen po mojem nimata samo dimenzije seksualnosti... sta pa vedno del nekega odnosa.

Razpetost  ni nujno tudi strah. Ne bom se silil v odločitve glede katerih sedaj nisem povsem gotov.
Včasih si na teh straneh dovolim pisati tudi o teminah mojega življenja ... nekako sem imel občutek, da je tudi to OK (?).

Ostalega ne mislim komentirati.
Ne zato, ker bi ne mogel, ampak zato, ker mislim, da - kljub svoji humornosti - v tem postu prestopaš meje spoštljivosti. Moje dosedanje odločitve v zvezi z mojim življenjem, delom in partnerskimi odnosi so bile storjene precej zavestno, zato jih ne obžalujem ... kar pa ne pomeni, da včasih ne trpim. Najina vrednostna sistema sta malce drugačna - to je očitno, vendar to ne pomeni, da jaz v svojem ne vidim smisla. Četudi v kontekstu tega smisla doživljam določeno trpljenje.

[martinca]

Araya     Morda sem izbrala napačne besede.    Spoštujem te, to je prvo. Vse sem mislila resno in spoštljivo. Morda pa si narobe razumel, morda nočeš premišljevati, ni pravi čas za to. Pravim samo, da trpeti pa ni treba nikomur. Tvoj vrednostni sistem čist spoštujem. 

 Ne poznam te, nikoli ne bom vedela, kdo si, verjetno nihče iz foruma, saj te družba ljudi ne zanima   Reagiral si preprosto čudno, ali pa sem jaz tako zaplankana, da ne vidim nič prav, no ja, siva mrena se mi še ni naredila    Morda si tako reagiral zato, ker še ni dolgo od božiča, ko se naš občutek privzdignjenega razpoloženja in sreče zaradi rojstva božjega sina močno okrepi, takole srečnemu se nam  dvigne tudi lastna osebna vrednost ter dostojanstvo in smo nekako sami sebi takole dovolj. Tako   so nam tudi mnenja drugih ljudi nepomembna, skoraj moteča, ker nam, napolnjenim z osebnim mirom motijo naš trenutni notranji mir po lepem prazniku, ko se pač počutimo popolnejše, vredne n smo sami sebi dovolj. se  Toliko o tem 

Sam govoriš o trpljenju in celo o koncu, pri tem pa pričakuješ, da nihče ne bo v zvezi s tem nič rekel?
Če prav razumem zdaj, se ti torej samo izpoveduješ, ampak ne misliš resno s smrtjo. Tega jaz res nisem mogla vedeti.    Če bi jaz to vedela,  da se ti samo malo hecaš, pri tem pa nočeš slišati NOBENE REŠITVE in vpogleda, ne bi nič pisala ! No, res si me potegnil za nos s svojo depresijo, trpljenjem, bolečino itd, jaz pa  sem vse verjela in sem sočutno priletela z vsemi štirimi v tvojo temo z mojimi  logičnimi razlagami, nasveti in rešitvami. A glej ga zlomka, ti ne sprejemaš, čeprav si sam tožil nad svojo hudo nesrečo. Ti je pod čast moje pisanje, kot da bi se čutil napadenega, češ kot da se o tebi ne bi smelo govoriti ? Ali pa preprosto hočeš zasebnost in mir. Kakorkoli že, presenetil si me, res. NO, pri tem pa nisi sam napisal, da nočeš nasvetov in komentarjev tukaj. Lahko si misliš, da če ne čutim sprejetosti,, razumevanja pa sploh ne, da bi še bolj težko kaj pametnega pisala. No ti kar piši, to je forum za vse.

Malo se že moram braniti.... Mene je tvoja zgodba osebno, ne bom rekla prizadela, ampak sočutje zbudiš. Tak človek sem, da menim, da je nasvet dosti vreden in pač povem, kot mislim. Kar se tiče MENE, sem imela doslej vse PRAV. Od tvoje sestre naprej, za katero sem ti rekla, da te ne spoštuje in ji zate ni mar, saj niti ni hotela povedati, kam se je preselila - pa si jo tudi takrat branil kakor tudi danes vse zanikaš, kar sem rekla. NO vidiš, nazadnje si sam spoznal to na obisku pri prijateljih, ko te nista s partnerjem niti pogledala - in si napisal, da se te sramuje, torej sem prav predvidla...

 Ti si brez službe, kar je bil osnovni problem, ki te je pahnil v depro, če se ne motim glede na tvoje besede in delaš veliko stvari zastonj. Sem ti takrat rekla, da ti v zvezi s tvojim zastonj delom ne bojo plačali, pa ti ni bilo prav. Pustimo zdaj to...  Res se opravičujem, ker sem se vate poglobila, toda sam kličeš k temu s svojim omenjanjem bolečin, oporoke, smrti, konca, hude samote - človek bi ti rad kakorkoli pomagal!  Pa tega ne razumeš, virtualna komunikacija pač, ker tebi ljudje niso blizu, odljuden si celo virtualno.... nekako kot da bi se zelo visoko cenil ali kaj, tako deluješ, tak občutek sem danes dobila in morda je to vir tvoje osame. 

Če pa boš rekel, da je to tvoja tema za izpovedovanje in da v njej NOČEŠ komentarjev,  pač pa se sme pisati samo rožice, pa kar povej. Jaz bom to vsekakor upoštevala in nič ne bom zamerila, pa bom šla ven, zato da ti bo lažje pisati.

[martinca]

Kaj pa je narobe s tem, če resno mislim, da si glede na globoko vero, ki jo sam omenjaš spet, od katere nimaš kljub delu za to institucijo nič konkretnega razen hudo potrebne tolažbe (ampak ta je veliko vredna )  , da bi lahko bil teolog in bi se počutil bolj izpolnjenega kot zdaj ? Sem kam dregnila ?    NImam pojma, priznam da ne, resno to verjamem. Evo primer  moje znanke, ki ima družino, je poročena in ima 2 otroka, pa tudi ni imela  službe, je  pa tako KOT TI nadarjena za poučevanje, saj si sam vekrat omenjal zborovsko petje    V nekaj letih je končala teologijo sicer izredno, danes pa poučuje verouk, no vidiš?  Kaj je tu kaj nespoštljivega? Tako se dela, če čutiš pripadnost tej instituciji, zakaj pa ne, proste roke imaš    

Pa še nekaj,  vidiš še kar vztrajam, pa samo zato, ker se mi zdi pri tebi vse tako rešljivo - ker bi rada, da bi rekel, da ti je dobro ! No saj potem pa jaz grem s foruma za nekaj časa.   Znaš igrati več instrumentov... Če imaš ti končana 4 leta, kolikor vem, bi lahko odprl poučevanje igranja glasbil, karkoli znaš, kot s.p. , to si lahko urediš    Glede na to, da si spoštovana oseba v zvezi z igranjem glasbil (tako se mi zdi), bi imel veliko gneče, več zaslužka kot si misliš in imel bi materialno urejeno stanje  Kaj praviš. Če si samouk, pa lahko samo na črno... Pa bi tudi šlo.

 Vsaj PREMISLI o tistem zgoraj prej in zdaj. In še tole :

Araya :
in nanjo postavil majhno leseno hišo-brunarico. Prejel sem že nekaj ponudb. Ena mi je posebej všeč in zanjo mi je prijateljica arhitektka malce preuredila prvotni tipski načrt (samo notranjost) in ga prilagodila za eno osebo. Brunarica bi bila po mojem zame super: energetsko varčna, cenovno približno enako ugodna kot montažna hiša, domačna, naravna...
A to so sanje.

Ne vem, če bom kdaj v življenju srečen... vsaj malo. Bojim se, da nikoli. Kaj mislite, je upanje?


Niso le sanje, to je uresničljivo.   

Je upanje, da boš srečen.

[Araya]

Martinca nisem hotel biti žaljiv. 

Globoke vere nisem nikjer omenjal... ne verjamem v globoko vero. Mislim, da vera je ali pa je ni in da je izraz "globoko veren" mašilo. Sam swebe imam za vernega, tega ne zanikam. Nikoli se nisem videl kot teolog, še manj kot duhovnika (če si mislila na to). Teologija me seveda do neke mere zanima, ne bi pa ji posvetil življenja.

Glasba predstavlja trenutno kar konkreten vir mojih financ in mi v marsičem olajša življenju tudi na drugih področjih. Mislim, da sem tu storil kar sem mogel in imel za smiselno. Ne morem pa se prodajati kot nek blazen presežek, ker to pač nisem, čeprav osebno mislim, da nisem zelo slab. Le vem kaj pomeni biti dober in zato vem kje sem jaz. To pa ne pomeni, da nisem s srcem pri stvari in da se v tej smeri ne izobražujem.

Res je, da par stvari počnem zastonj. Za to je več razlogov.
Kot prvo mi je težko računati ljudem, ki jih dobro poznam in mi gredo marsikdaj na roko. Tu gre preprosto za vračanju uslug.
Nadalje se mi zdi, da moram za svojo okolico nekaj prispevati zastonj. Volonterstvo se mi zdi bistveno za dobro kvaliteto življenja - sploh na podeželju. Tu smo oprecej bolj odvisni eden od drugega.
Dejstvo, da kljub lastni situaciji še vedno lahko nekaj dam, me napolnjuje s samospoštovanjem. Vem, da je morda celo malce bolno, a vseeno je res.

Sedaj, ko sem tvoj post ponovno prebral, moram reči, da se skoraj z vsem strinjam. Misliva precej podobno, le pristop imava drugačen. Dobila si me v nekem čuidnem preobčutljivem trenutku.

Nehal bom zbirati pogum. Skočil bom nazaj v življenje in skušal z njim spet upravljati.


Brunarica bo. In pika!