Sedaj bi pa prosila,če mi lahko nekdo pove,ali je možno da če to ni depresija in vseeno vzemam ad,da se mi pa potem zmeša.
in kaj mislite po vsem tem kar se mi je dogajalo,da se bom še kdaj počutila kot sem se nekoč.ko mi bo vse zanimivo,ko bom našla neki smisel in ko da bom spet vesela,da sem med ljudmi.Ne da bom skoz ćakala kdaj lahko zbežim domov.Hvala že naprej za odgovore
Antidepresiv ima širok spekter zdravljenja ne glede na svoje ime.
Od AD se še nikomur ni zmešalo, niti od panične motnje ne.
Čeprav so občutki pri paniki lahko ravno takšni, da misliš. da se ti bo zmešalo.
Počutila ISTO kot prej se ne boš verjetno več. Ponavadi prideš iz te izkušnje ven osebnostno zrelejša, z več zavedanja sebe. Torej te bolezen pravzaprav prisili v razmišljanje o sebi, o življenju.
Strah, ki ostane po napadu panike je lahko kar trdovraten.
Vem, ker ga preživljam tudi sama.
Pravzaprav gre samo za strah v pričakovanju panike....iz katerega se rada razvije agorafobija,
izogibanje vsem situacijam, kjer ni možen beg iz situacije. Predvsem mesta kjer je veliko ljudi, letala itd...
Psihoterapija je tu v veliko pomoč.
Razdelat strahove, misli, občutke....najti kje in kaj te v življenju bremza..kaj utesnjuje...
Zdravljenje poteka običajno z kombinacijo AD in z psihotterapijo. Ni pa nujno da so AD tudi zraven.
To presodi psihiater v razgovoru s teboj.
Veliko dela je na nas samih:
- redno sproščanje
- redno izpostavljanje (nam sicer neprijetnim situacijam)
- zavedanje, da to kar (kako) MISLIMO...se kaže v naših OBČUTKIH TELESNH..čustvih...
- spreminjanje sebe, zorenje
Glede panične motnje najdeš tule vse kar moraš vedeti o njej:
http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=458&Itemid=1Vse bo Ok, panika, tesnoba, strah...to se dogaja mnogim...res mnogim...
Predvsem mlajši generaciji..ali na začetku srednjih let....
Ne boj se in pogumno naprej.