ZA TISTE, KI SI NE UPATE ZAČETI PISATI NA FORUM

[elvedo2308]

Čau, da se predstavim jest sem elvedin, star sem 32 let.pred tremi mesci se mi je na deli zavrtelu,kar me je ustrašilo.sem mislu da me je infarkt, od takrat naprej sem bil na vseh možnih pregledih.in sem ugotovil da ni nič fizičnega, medtem sem doživel en hud panični napad za katerega sem pripisal spet bolezni.morem vam povedat da sem prvič izkusu kaj takega,kar pa je blo zelo hudo nisem mogu spat, shujšal sem za 9 kilogramov,nisem mogu s poslje.potem sem se odloču da grem psihijatrinji, ki pa mi je povedala da imam nek strah pred boleznijo, tesnobo.mi je dala zdravila PAROXAT, ki pa so mi pomagali nato sem nehal, ker sem se bal stranskih učinkov.nato se mi je vse nazaj vrnilo, zdej imam tud črne misli kot so samoumor čeprav nimam samomorilski nagnjenj, zdej se pa bojim da si nebom kej naredil.se mi ful vsiljevajo te misli, a ima kdo kak nasvet prosim.spet sem začel jemat PAROXAT, sam bo trajal da primejo.se opravičujem ker sem predolg za tiste , ki boste brali.hvala, 

[Toja]

Elvedo...pozdravljen!

Sem prebrala tvoj zapis in prav je, da si začel nazaj z AD...upam, da veš kako jih jemat, da bodo
stranski učinki čim manjši...1/4... en teden, potem nadaljuješ s polovičko in tako naprej do cele
tabletke...ponavadi, če je hudo, ti psihiater predpiše tudi kakšno lažje pomirjevalo 

Poznam panične napade, ki znajo bit prav neprijetni, ti pa zagotavljam, da se ti ne more nič zgodit,
to je samo strah, ki pride kot posledica kakšnega dogodka, sigurno pa nimaš nobene bolezni.

Svetujem ti, da poskusiš z kakšnim načinom sproščanja, sprehodi....v glavnem z gibanjem...

Na kontroli povej tudi, da si shujšal, po moje je vse to od strahu, želodec se skrči in ne sprejema dovolj
hrane, apetit usahne.
Ko se ti bodo AD prijeli, se ti bo tudi to uredilo.

Glede misli povej pri psihiatru na kontroli... no morda pa bodo tudi le te izvenele.

Drži se...napiši še kaj, pomisli kaj bi lahko bil vzrok tvojih težav...morda bi bilo dobro tudi te malo
predelati pri kakšnem psihoterapevtu...

Lp T

[Driada]

Zdravo Elvedin!

Meni veliko pomaga, če se umaknem na samo, zaprem oči, nekajkrat globoko vdihnem in si ponavljam neko mantro npr. "ne bojim se" (kar sem vzela kar iz naslova tega foruma) ali pa imam nek notranji monolog, ko sama sebe prepričujem, kako nadarjena oseba sem, kaj vse znam in da bi bilo škoda, če ne bi do konca izkoristila vseh potencialov.
Samo ne izgubit upanja, da bo bolje!

[pati]

Sem punca stara 19 let in imam občutek pijanosti že približno 14 dni.to se mi ponavlja približno 3 leta. Pri 12 letih sem imela sindrom barre ( odpoved lokalnih živcev), zanima me zakaj prihaja do tega ? Ali je mogoče poseldica sindroma? Pri zdravniku sem bila, neke vaje je izvajala na meni vendar ni nič rekla. Mi lahko mogoče kdo pomaga?

[Slavka]

Pati  pozdravljena

Občutek pijanosti je lahko simptom anksioznosti. Jaz to občutim kot npr. da imam "mehke" in "tuje" noge, ko stojim na miru se mi zdi, da je vse okrog mene in pod mano majavo, gumijasto... Poleg tega dobim občutek "pijanosti" v glavi...

Ne vem, jaz to pripisujem anksioznosti, s katero se spopadam že dobrih 5 let...In ti občutki se pojavijo na vsake toliko časa, ter sčasoma spet izzvenijo...do naslednjič.

Pri 12 letih sem imela sindrom barre ( odpoved lokalnih živcev), zanima me zakaj prihaja do tega ? Ali je mogoče poseldica sindroma? Pri zdravniku sem bila, neke vaje je izvajala na meni vendar ni nič rekla.

Tega ti ne morem povedati, ker tega sindroma ne poznam, kolikor pa sem našla na spletu, so njegovi simptomi kar hudi:

Znaki in simptomi sindroma GB lahko vključujejo:

- občutek zbadanja v prstih na rokah in nogah;

- šibkost in zbadanje v nogah, ki se širi v zgornji del telesa;

- nestabilno hojo ali nezmožnost hoje;

- težave pri premikanju oči, govorjenju, žvečenju in požiranju;

- močno bolečino v spodnjem delu hrbta;

- upočasnjen srčni ritem in nizek krvni pritisk;

- težave z dihanjem.

Zato bi bilo o tem najbolje povprašati svojo zdravnico, saj lahko marsikaj izve iz tvojih izvidov in rezultatov testa.

Želim ti čimveč dobrega počutja in naj občutek pijanosti čimprej izgine... 

[pati]

Najlepša hvala za odgovor. Podobno kot ste napisali imam tudi jaz, tudi tko da ne dojemam stvari čisto dobro in sem tudi zmedena. Ali lahko še uprašam kako se tega znebiti ker je zelo moteče, sploh sedaj ko se imam veliko zaučiti v šoli. Opazila sm tudi da se to opazi vsako leto v teh mesecih marec, april, maj..Najlepša hvala za vse odgovore

[Slavka]

Pati 

Ali lahko še uprašam kako se tega znebiti ker je zelo moteče, sploh sedaj ko se imam veliko zaučiti v šoli.

Tudi to, da si trenutno bolj pod stresom zaradi šolskih obveznosti, je lahko razlog, da se počutiš slabše, saj si bolj obremenjena in verjetno tudi utrujena.
Probaj se vsak dan vsaj pol ure sproščati, pojdi na sprehod ali pa teci, kar ti je ljubše... Poskrbi, da se boš dovolj naspala, pij veliko vode in imej redne obroke...
Tako boš svoj organizem oskrbela z energijo in boš lažje funkcionirala...

Če si nagnjena k slabokrvnosti je tudi to lahko razlog (predvsem v času menstruacija) za slabše počutje. Jaz to rešujem s pitjem tonika z železom in vitamini Floravital, ki mi pomaga uravnati nivo železa v krvi.

Opazila sm tudi da se to opazi vsako leto v teh mesecih marec, april, maj..

Spomladanska utrujenost?

http://vizita.si/clanek/zdravozivljenje/kako-premagati-spomladansko-utrujenost.html

[pati]

Vsak dan ko pridem domov grem spat za 2 uri, kdaj tudi več da lahko potem naprej delam stvari. Povprečno spim 7-8 ur.
po počitku pa grem skoraj vsak dan na sprehod, ko je vreme tudi tečem..
Za slabokrvnost nevem, nikoli nisem delal kakšnih testov..
Glede utrujenosti pa možno ker že po genih smo bolj zaspani ljudje in je čisto možno da imam  sedaj v tem obdobju utrujenost.

Zanima me še glede strahu. Blazno se bojim vešč, kadar jo zagledam me zagrabi panika in kar tečem na drug konec hiše in počakam dokler jo mami ne ubije ter glede umivanja (tušeranja) se mi zdi da sem malo obsedena, nemorem zvečer zaspati če se ne stušeram..Ali je tudi to kakšna psihična motnja? Najlepša hvala za use

[Slavka]

Pati 

Zanima me še glede strahu. Blazno se bojim vešč, kadar jo zagledam me zagrabi panika in kar tečem na drug konec hiše in počakam dokler jo mami ne ubije ter glede umivanja (tušeranja) se mi zdi da sem malo obsedena, nemorem zvečer zaspati če se ne stušeram..Ali je tudi to kakšna psihična motnja?

Strah pred veščami ali metulji ima celo svoje ime: lepidopterofobija.
http://butterflypavilionblog.wordpress.com/2010/06/16/do-you-have-lepidopterophobia/

Tudi na našem forumu je bilo že govora o tej fobiji:

http://www.nebojse.si/Forum/index.php?topic=646.0

Kar pa se tiče tuširanja, sem tudi jaz taka, da ne grem spat, ne da bi se stuširala in umila zobe, pa lahko pridem še tako pozno ponoči domov.
Ne vem, če je to ravno obsedenost, prej bi rekla, da je to (lepa) navada, da ležemo v posteljo čisti in urejeni. 

[Lira]

Sem punca stara 19 let in imam občutek pijanosti že približno 14 dni.to se mi ponavlja približno 3 leta. Pri 12 letih sem imela sindrom barre ( odpoved lokalnih živcev), zanima me zakaj prihaja do tega ? Ali je mogoče poseldica sindroma? Pri zdravniku sem bila, neke vaje je izvajala na meni vendar ni nič rekla. Mi lahko mogoče kdo pomaga?

Pati, večina ljudi s tem sindromom popolnoma okreva. Zelo zelo redko se zgodi, da se ta bolezen pri istem človeku ponovi dvakrat v življenju, še bolj redko pa, da bi se ponovila vsako leto kar trikrat zapored. Možno pa je. Si bila pred tem kaj bolna? Kako dolgo je ta občutek pijanosti nazadnje trajal? Dva tedna, tri mesece?

Kaj točno si pravzaprav mislila s tem, da imaš občutek pijanosti? Slabše dojemanje in občutek zmedenosti – to ni ravno značilno za ta sindrom. Če pa se ti recimo noge zapletajo in te ne ubogajo prav, pa da se to pojavi nenadoma in se hitro slabša, potem moraš nujno na pregled k zdravniku nevrologu. Najprej k osebnemu zdravniku po napotnico, potem pa najbolje, da greš tja, kjer so te zdravili prvič.

Ne vem, pri katerem zdravniku si bila. Predvidevam, da samo pri osebnem (splošnem) zdravniku, ker če bi bila pri specialistu nevrologu, bi morala dobiti izvid in mnenje, vsaj pisno. Naslednjič ko boš pri kakšnem zdravniku, ti kar vprašaj vse, kar te zanima. Naj ti ne bo nerodno. Saj gre zate. 

[pati]

Pozdrvljena
Tudi jaz sem okrevala, vendar sem pomislila da je  mogoče  posledica pijanosti sindrom. Pred tem sindromom se imela vnetje kolkov pri 6h letih.
Pijanost sem imela nazadnje pred enim letom ravno v tem času (april,maj) in je trajal približno en mesec.Pijanost doživljam tako, kot da sem pijana vendar da me ne zanaša in lahko nadzorujem svoje gibe in pa tudi imam občutek kot da glava ni skupaj s telesom..bolje neznam opisati.
Pred tem sindromom me je osebni zdravnik zdravil za gripo vendar se je čez noč obrnilo na glavo tako da nisem mogla več hodit.
  Najlepša hvala za vse odgovore

[Lira]

Živjo Pati  ,

Praviš, da je ta "pijanost" pred enim letom trajala približno en mesec. A potem je pa popolnoma izginila in se je nenadoma spet pojavila šele zdaj, po preboleli gripi?

A to misliš dobesedno, da nisi več mogla hodit?

[pati]

Ja ta pijanost se ponavlja že približno 3 ali 4 leta v istem času.
Za sindrom si preberite tukaj kaj je bolj podrobno če vas seveda zanima

http://vizita.si/clanek/novice/cepivo-proti-h1n1-povezano-z-nevarno-boleznijo-zivcevja.html

[Lira]

A v vmesnem času je pa vse v redu in nimaš tega "pijanega" občutka?

[pati]

ja.

[Lira]

Potem pa moraš k nevrologu, nujno. Pojdi še enkrat do osebne zdravnice in naj ti napiše napotnico.

[pati]

zakaj pa? Osebni zdravnik zelo komplicira in ne rad daja ljudi naprej na specialistične preglece vendar bom vseeno probala će ste mi predlagali.

[Lira]

Pati, ni panike, ampak res mislim, da te mora pregledati nevrolog. Če se ti napadi tega sindroma slučajno res ponavljajo, se tudi poškodbe živcev začnejo seštevat in ti lahko ostanejo trajne okvare.

Če tvoj osebni zdravnik komplicira, naj te starši odpeljejo kar zvečer (lahko še danes) na urgenco in v tem primeru ne rabiš napotnice. Pa bodo že zdravniki tam presodili, kaj narediti s tabo.

[Toja]

Pati, ni panike, ampak res mislim, da te mora pregledati nevrolog. Če se ti napadi tega sindroma slučajno res ponavljajo, se tudi poškodbe živcev začnejo seštevat in ti lahko ostanejo trajne okvare.

Če tvoj osebni zdravnik komplicira, naj te starši odpeljejo kar zvečer (lahko še danes) na urgenco in v tem primeru ne rabiš napotnice. Pa bodo že zdravniki tam presodili, kaj narediti s tabo.

Se strinjam z Liro, to je najboljša in najhitrejša varianta, če se z zdravnico ne moreš dogovorit...
Svetujem ti tudi, da tam ne poveš glede nesoglasja z zdravnico, temveč rečeš, da je pa danes
stanje doseglo vrhunec...

Drži se in javi, kako si se odločila...

[Ms. Know it all]

Živijo vsem.

Sem se odločila, da se spet malo oglasim...kar dolgo časa me ni bilo in tudi prej nisem bila ne vem kako aktivna.
Ampak zadnje dni je pa pri meni tako hudo, da enostavno več ne vem kaj naj. Moj mož je zlat, me posluša, razume ampak mi ne more pomagati, enostavno mu ne pustim oz. ne pomaga karkoli reče.

Moja anksioznost je te dni na vrhuncu in tako ne morem več naprej. Ne funkcioniram, ne doma, ne v službi, nikjer.
Čakam in čakam, da se bo zgodilo...potres namreč. Trenutno sem fokusirana na potres. Lani je bil rak( sicer je bila diagnoza najprej kot, da naj bi bil rak, kar je bilo zame dovolj, da sem naredila svojo nalogo in bila prepričana, da po dr. googlu vse kaže, da imam raka), no pa hb na koncu to ni bilo to.
Nekaj časa je bilo ok, sedaj pa tole.
Začelo se je, ker sem v začetku aprila čutila potres in od takrat ne morem ven iz tega. Že 9 let nazaj, ko sem se preselila iz štajerske v Lj me je bilo grozno strah potresov, pa sem to za nekaj časa odložila, zadnjih 14 dni pa samo čakam in čakam, kdaj se bo streslo.

Postaja tako hudo, da moram včasih kar ven iz službe( delam v Lj, v 14. nadstropju stolpnice), zajame me taka panika, stiskanje v srcu, potenje...in se mi zdi, da mi bo kar razneslo srce.
Najraje bi se skrila v en kot in jokala.
Prebiram razne zapise, internetne strani o tem kako je Lj potresno ogorožena in potem sem kot paralizirana, ne morem jesti, spati,nič...

Groza me je, ker si ne morem pomagat in groza me je, da bi kdaj dejansko prišlo do potresa.
Ne vidim izhoda in razmišljala sem , da bi začela jemati antidepresive jih nisem nikoli, me je strah)...mislim, da mi kaj drugega enostavno ne more pomagati.

Je pa zanimivo, da imam ta strah pred potresi samo v Lj, ko pridem na štajersko sem čisto brez skrbi.

Upam, da nisem preveč natvezila in da bo kdo tole prebral...počutim se ujeto in ne najdem izhoda.