ZA TISTE, KI SI NE UPATE ZAČETI PISATI NA FORUM

[Arwen]

  pozdravljena, Pizza 

[Arwen]

...danes sem bila na pregledu pri ORL-ju, ker sem 3 dni že brez glasu. Rekla mi je, da je vse psihosomatskega izvora in mene je kar zvilo. Kako bi si lahko sama sebi (če lahko tako rečem) kaj takega naredila...vprašala je kaj me muči in jaz sem se hmal začela jokati pred njo. Mogoče ima pa le prav...

Tara, kako kaj? se je glas že povrnil? 

[Slavka]

Pizza dobrodošla med nami  ...ko se boš začutila dovolj varno tukaj, pa kar z besedo na dan...povej kaj te muči in po svojih močeh ti bomo pomagali.

[Pizza]

O, hvala za hiter odziv oz. dobrodošlico:)) Se še bolje počutim:) Naslednjič pa napišem tudi kaj o sebi...

[Arwen]

 

[Tara81]

Hvala vsem za vzpodbudne besede…danes sem bila ponovno na pregledu in mi je zdravnica povedala isto rekla je, da bi morala it na psihoterapijo. Še nikoli nisem bila ne pri kakem psihologu ali psihiatru in ko mi je to rekla, me je zlomilo. Bolj kot zdaj premišljujem bolj se mi zdi, da je imela prav. In verjeli ali ne glas se je sam od sebe vrnil ravno po tem, ko sem sprejela kar mi je rekla.

Verjetno se mi je nabralo preveč vsega…v službi se kar ne uspem razumeti s sodelavko s katero delam 7 ur na dan skupaj. Ponavadi imam z vsemi dobre odnose, tako kot mi je pa zdaj tukaj z njo težko, mi še ni bilo. Z njo ne spregovoriva niti 3 stavkov v celem dnevu. In bi mogle bolj sodelovat in kar ne gre in ne gre. Vse kar naredim, naredim po njeno narobe. Vedno se nad vsem pritožuje. Z ostalimi je pa tako, da vseeno nekaj govorimo, sam odnosi kar ne štimajo. Kdaj nimam res s kom spregovorit besede.

Vedno me tudi spremlja moje otroštvo, ki je bilo vse prej kot lepo…vesela sem, da mi je telo lažje opozorilo in mi dalo vedeti, da moram nekaj spremenit. Zato sem se tudi obrnila na vas. Mal mi je nerodno, ker ne jemljem zdravil, nisem imela nikoli želje si škodit…ne vem če me razumete, ker nočem nikogar užalit. Hočem rečt, ne vem če imam pravico tukaj »jokat«, ko vem da mi ni tako hudo kot je lahko drugim…res upam, da sem v vsej tej moji zmedenosti prav povedala. Ma kar neki…se opravičujem. Je bilo preveč vsega v enem dnevu….

[Toja]

Verjetno se mi je nabralo preveč vsega…v službi se kar ne uspem razumeti s sodelavko s katero delam 7 ur na dan skupaj. Ponavadi imam z vsemi dobre odnose, tako kot mi je pa zdaj tukaj z njo težko, mi še ni bilo. Z njo ne spregovoriva niti 3 stavkov v celem dnevu. In bi mogle bolj sodelovat in kar ne gre in ne gre. Vse kar naredim, naredim po njeno narobe. Vedno se nad vsem pritožuje.

 Zato sem se tudi obrnila na vas. Mal mi je nerodno, ker ne jemljem zdravil, nisem imela nikoli želje si škodit…ne vem če me razumete, ker nočem nikogar užalit. Hočem rečt, ne vem če imam pravico tukaj »jokat«, ko vem da mi ni tako hudo kot je lahko drugim…res upam, da sem v vsej tej moji zmedenosti prav povedala. Ma kar neki…se opravičujem. Je bilo preveč vsega v enem dnevu….

Tara...z vso pravico si med nami in  nikar se ne obtožuj, da tvoji problemi niso tako veliki...o pa so, naredila si velik korak in predvsem pravočasen...nisi na zdravilih, niti ni nujno, da boš, bi ti
pa svetovala, da si pa le poiščeš terapevta...ni nujno psihiatra ...in se z njim pogovoriš o tvojih problemih...

Glede tvoje službe pa bi ti povedala tole...se popolnoma najdem v tvojem pisanju...tudi meni se je
dogajalo podobno in takrat sem verjela, da sem za vse popolnoma iste probleme res kriva JAZ... ...danes vem, da ni bilo tako, da nisem bila jaz tista, temveč sodelavka, ki se je hranila s svojim nerganjem name...zdaj nisem več v službi, se je pa na mojem stolu v treh letih zamenjalo že pet oseb in vse iz istega razloga...torej pomisli...ali se ji postaviš po robu, ali zaprosiš
za premestitev. Vem, da je danes to zelo težko, vendar za ceno zdravja se marsikaj naredi...jaz sem
odšla od danes na jutri in vem, da sem se prav odločila...

Tara...bodi srečna, da lahko deliš težave z nami, tu si dobrodošla in nihče ti ne bo ničesar očital...

[Tara81]

HVALA!!!!

verjetno je to že reklo ogromno ljudi,...ma je res, danes sem tako ponosna nase in vedeti, da lahko povem nekomu, ki je lahko objektiven, ki je že dal to skozi, ki je pripravljen poslušat in me ne bo obsojal, ker me ne pozna in ne pozna oseb s katerimi živim...jao koliko stvari mi gre po glavi. kar ne znam sestavit vsega v stavke.

danes mi gre na jok cel dan...glede službe imaš popolnoma prav. jaz sem tretja oseba s katero dela sodelavka v dveh letih.

težava je tudi v tem, da se krivim za preteklost in sem jezna nase, ker sem določene stvari dovolila in jezna sem na druge, ki mi niso verjeli in četudi so mi, jezna sem ker so preslišali kar sem jim zaupala in se delali naprej kot da se sploh ni zgodilo nič...

glede terapevta sem pa tudi že stopila v kontakt z nekom...verjamem, da mi bo ta oseba znala pravilno svetovati.

[Toja]

Tara...tukaj smo ljudje, ki smo dali skozi takšne in drugačne težave in posledično zaradi tega zboleli,
tukaj je za nas neke vrste "spovednica", tu si med sabo ogromno povemo, skozi naše izkušnje
poskušamo svetovat, nihče ni zavrnjen...vsi smo kot ena velika virtualna družina...

Vem, da si vesela in tudi ponosna nase, da si naredila ta korak...bila tudi pri psihiatru, res se ti je veliko
dogajalo in zdaj vse to skozi jok daješ na plano, tvojo moč, tvoj pogum...vse....,
morda so te solze, ki danes tečejo ... solze veselja in sreče, da ši našla pot v novo življenje.

Vse se začne z enim korakom in Tara...tukaj bomo korakali skupaj...

Tudi moja pot v lepši jutri se je začela tukaj v septembru 2009...bila sem popolnoma na tleh, z veliko težavami,  danes pa so moje težave že "skoraj" pri koncu...že vidim luč, ki sije na koncu
tunela....

Prav je, da nam boš zaupala kako si uredila pri psihiatru...morda dobila zdravila, verjetno boš imela veliko vprašanj...ti bomo pomagali...skupaj smo močnejši...

[Arwen]

Hvala vsem za vzpodbudne besede…danes sem bila ponovno na pregledu in mi je zdravnica povedala isto rekla je, da bi morala it na psihoterapijo. Še nikoli nisem bila ne pri kakem psihologu ali psihiatru in ko mi je to rekla, me je zlomilo. 

ni konec sveta, res ni! to je le nov začetek, novo poglavje 

Verjetno se mi je nabralo preveč vsega…

točno tako... ponavadi se vsega nabere.. od otroštva preko mladosti do razno raznih dogodkov tekom odraslega življenja... pa je lonec hitro poln 

…ne vem če me razumete, ker nočem nikogar užalit. Hočem rečt, ne vem če imam pravico tukaj »jokat«, ko vem da mi ni tako hudo kot je lahko drugim…res upam, da sem v vsej tej moji zmedenosti

  razumemo; in ja, imaš vso pravico 

težava je tudi v tem, da se krivim za preteklost in sem jezna nase, ker sem določene stvari dovolila in

NAPAKA  nikar tega. Ker za tisto, kar se nam je dogajalo v otrošvu, v času, ko smo bili odvisni od staršev, žlahte ipd... - naka, tisti čas NI naša krivda...

Smo pa odgovorni za življenje sedaj, to pa ja

[utrujena1]

Tara, pozdravljena!

tudi jaz ti povem, da imaš vso pravico biti tukaj in jamrati, kaj te muči. glede sodelavke pa ti povem, da je njen problem, če misli, da delaš vse narobe. ni to tvoj problem, njen je. sama ima probleme, na tebi pa se izživlja.

ti kar piši in povej, kar nosiš v sebi. tukaj smo, da poslušamo.

[Slavka]

Tara 
Kot so napisale že predhodnice, tukaj se lahko izpoveš mirne duše...nihče te ne bo obsojal. Vsem nam piše življenje različne zgodbe, a vendar imamo marsikaj skupnega in zato razumemo tvojo stisko.
Prav je, da si se odločila poiskati osebo s katero boš predelala določene zadeve, da boš utrdila svojo samopodobo, dobila moč se postaviti zase...
Vsekakor je nerganje tvoje sodelavke oz. njena nedostopnost NJEN problem, NJENA prtljaga...ne vleci krivde nase.... 
Vsak je odgovoren le zase in za svoja dejanja, svoja občutja....te pa razumem, ko praviš, da si jezna nase in na druge, tudi jaz sem bila....preko jeze se sprošča naša nemoč nad dogodki v preteklosti, a kar je bilo, je bilo; mi smo delovali tako, kot smo znali v danem trenutku.
Tara, želim ti uspešno reševanje težav in veliko dobrega počutja 

[yakuo.pupika]

:seznojim:no pa začnimo ;Dtorej,pozdravljeni usi skej!! :jok:tud jst mam socjalno fobijo,dovg nism vedla kva hudica mi je,sm misla d sm nora :unsure:no pol pa ugotovim d mam socjalno fobijo,nikomur nism povedala za to,na vseh področjih imam težave,sploh pa v soli,usi me zafrkavajo in me majo za čudaka :oki:najhujs pri vsem tem pa je da sm sposobna,pa tega neupam izrazit,pokazat,v družini sem klepetava,ko pa pridem v družbo je pa konec :(nikol nism sla do psihijatra,zdj sm pa se odločla d grem,saj sm se prepisala na drugo šolo,in imam čas do septembra da se pošlihtm,da bom to kar sem,ne pa neka presrašena pupa :'(zanima pa me,če kdo pozna dr,lundrovo v celju,kulk racuna na uro.....namest da bi vas vspodbujala vas žalostim s svojim prablemi :sesmejem:ampak,vrjamem da bojo prsl bolši cajti...rada vas mam čaw...zj gem pa musko slušat

[Slavka]

Yakuo.pupika  tale tvoj zapis je pa prav zanimiv  mislim na sam način zapisa, ne na tvojo težavo.
Velik korak k izboljšanju je soočenje s problemom.... ti si to storila že s tem, ko si se odločila, da greš k psihiatru, pa tudi s svojim "priznanjem" tukaj gor. 

Ne mislit, da nas žalostiš...vsak med nami je bil nekoč novinec tukaj in si želel razumevanja ter tolažbe...lahko ti rečem, da si prišla na pravi naslov.

Morda ti bo kdo, ki se ubada s socialno fobijo, dal kaj več napotkov, jaz ti pa izrekam dobrodošlico in pohvalo, da si se ojunačila in se vključila na forum 

Vsekakor ti želim, da se uspešno lotiš premagovanja tvoje težave in čimprej zaživiš uspešno in samozavestno življenje 

[Arwen]

joj, yakuo.pupika   tole je pa težko prebrat   prosim, vse ostale prispevke pošlji naprej brez, da tečejo črke po ekranu    

Mogoče v tolažbo: socialna fobija je ozdravljiva   hm, praviš, da nihče ne ve... tudi doma ne? in omenjaš prepis na drugo šolo - zaradi fobije?

Kar se tiče pa dr. Lundrove - si po forumu že kaj pobrskala? se mi zdi, da je bila že omenjena....

p.s.
ha, sem vedela, da sem že prebrala to:

živjo,sem lucija :pomezik:em newmkok nj začnemtd jst mam socjalno fobijo,pa bi rada prsla do psihiatra v celju dr.lundrove,pa nwm kontakta :seznojim:torej....ce gdo ve....zivlenje mi bu reso,pa se to,ka za psihitra rabs napotnco od zdravnika

in odgovor:

Pozdravljena!

Dr. Lundrova dela v ZD Celje...03 5434 444...ne rabiš napotnice!
Če pa želiš, da prideš na vrsto zelo hitro, pa je morda dobro, da jo imaš
od svoje osebne zdravnice, ki ti nanjo napiše NUJNO...poskusi, morda boš tako
prej na vrsti.
Jo poznam in je super....

[Toja]

Pozdravljena....

Komaj sem prebrala tvoj zapis, zanimivo pisanje, pa težko branje...

Nekaj ti je že Slavka napisala...jaz bom dodala samo odgovor za dr. Lundrovo...dela
v ZD Celje ... dobiš jo na tel. št. 03 5434 444 , oglasila se ti bo sestra...razloži ji svoj
problem in reci, da je zelo nujno...

[utrujena1]

Lost zrihtav  .

[Tara81]

Glede tvoje službe pa bi ti povedala tole...se popolnoma najdem v tvojem pisanju...tudi meni se je
dogajalo podobno in takrat sem verjela, da sem za vse popolnoma iste probleme res kriva JAZ... ...danes vem, da ni bilo tako, da nisem bila jaz tista, temveč sodelavka, ki se je hranila s svojim nerganjem name...zdaj nisem več v službi, se je pa na mojem stolu v treh letih zamenjalo že pet oseb in vse iz istega razloga...torej pomisli...ali se ji postaviš po robu, ali zaprosiš
za premestitev. Vem, da je danes to zelo težko, vendar za ceno zdravja se marsikaj naredi...jaz sem
odšla od danes na jutri in vem, da sem se prav odločila...

Kako ti je pa uspelo naredit ta korak? Če bi vedela, kako bi ga rada tudi jaz. Sam potem pomislim, da druge službe nimam in že to sem iskala dolgo časa. Četudi sem zaposlena na črno, vem da bom vsaj tistih 400€ dobila na mesec. Fant je res zlat in me podpira. Mi je celo sam predlagal, naj dam odpoved in vem, da bi vseeno šlo skozi tudi, če jaz ne bi delala...po drugi strani mi pa prijateljica pravi, da kaj bom pa potem, da bom mela samo več časa za razmišljat in podobno. Zmeda taka in tako sem utrujena. 

[Toja]

 

Tara...meni je uspelo, da sem si uredila tako, da so mi dali odpoved iz poslovnih razlogov in odpravnino, saj sem imela še samo eno leto do upokojitve...ta čas pa sem bila na zavodu za zaposlovanje...to pri tebi ne pride v poštev...hm...ali obdržati službo ali ne, je res v tvojem primeru
težko vprašanje in bi res pritrdila tvoji prijateljici, ki ti pravi, da boš doma še bolj razmišljala,
je pa rešitev, da si v času zdaj, ko si zaposlena intenzivno iščeš drugo službo...imela boš
motivacijo in tudi misli ti ne bodo uhajale v negativnost...morda se ti pa le posreči...

Verjamem ti, da si zmedena in utrujena...zdrži še malo, kajti tudi tale prehod letnega časa
dela marsikomu velike težave...

[Sofia-Del_Sati]

... da bi vseeno šlo skozi tudi, če jaz ne bi delala...po drugi strani mi pa prijateljica pravi, da kaj bom pa potem, da bom mela samo več časa za razmišljat in podobno. Zmeda taka in tako sem utrujena. 

Tara Hoj!

Jaz ti bom sam tko rekla: ko sem bila doma, se mi je bolj fuzlalo kot takrat, ko sem bila v službi, čist brez energije, z depro 3x večje kot sem sama, in sploh je bla cela štala. Aja, pa še anksioznosti ne smem pozabiti.

Vendar,... ko sem v službi (evo ti pluse in minuse):
+ zamotam misli
+ sem koristna
+ sem v družbi
+ slišim še druge pogovore
+ se nehote zlijem z okolico
+ pridelam EUR

- brez energije včas enostavni opravki ratajo izjemno težki
- prisilne misli v službi > to je češnjica na tortici 
- nisem s kužko

Če sem doma:

- slabe misli mi plešejo kot miši, ko mačke ni doma
- ne čutim koristnosti
- nisem v družbi
- sem samo jaz z mojimi mislimi, ni nikogar drugega, da bi ga slišala
- ne grem ven
- ni 100% dohodka ampak bolniška, glede na to da imam kredit

+ brez energije sem lahko komot doma in počivam (iz tega rata 15 urno spanje)
+ prisilne misli bolje doma kot v službi
+ sem s kužko (če sem budna)

No odločila sem se za šiht, kajti nekaj mi je bilo jasno: V TAKŠNEM STANJU, V DEPRI, NE MOREM BIT VEČNO IN PREJ KO SLEJ BI BLO TREBA DELAT NA SEBI, KAR POMENI, SE VZDIGNITI IN DELATI; TO PA LAHKO ŽE SEDAJ DELAM, IN PREJ KO ZAČNEM, BOLJE JE ZA MENE IN OSTALE. PREDVSEM PA, ŽELIM SVOJ LAJF SPET NAZAJ KOT PRED DEPRO!

In zdaj sem na dobri poti,.... vsake tok cajte me še zvije, ampak če dalje manj!

LPS