Panična motnja

[simonchy]

Jaz bi opozorila: psihiatri so v prvi vrsti zdravniki, spremljajo simptome in predpisujejo zdravila; za pogovor, za orodja, kako spremeniti razmišljanje niso psihiatri ampak psihologi, psihoterapevti.

Tudi sama sem mislila, da bo pri psihiatru drugače kot je bilo, ampak dejansko je to njihovo delo in je ravnala psihiatrinja čisto korektno. Jaz tam govorim, govorim, jokam itd. In nič, na koncu reče za zdravila in naslednji obisk. No hvala bogu sem prej pri dežurni imela nekaj več sreče, je bila zelo sočutna in me ni silila k zdravilom, mi jih je le ponudila. Ampak kljub temu, da sem zelo proti kemiji itd. sem jih takrat sprejela, ker res nisem zmogla več.

Jaz bi tudi poudarila, da to res ni nekakšno sranje, AD namreč, saj nočem nobenega siliti, ampak res škoda tako trpeti. Seveda vsak ve zase. Predvsem pa je pomembno, da takrat, ko imamo AD ne stagniramo, čakamo, ampak delamo na sebi, iščemo vzrok - pravi vzrok-, beremo knjige, psihoterapija, pogovori, pisanje dnevnika itd. Ali še bolj pomembno, da takrat ko začnejo delovati AD, ne prekinemo kar naenkrat z njimi oz. da se ne zadovoljimo le s tem, da nam pomagajo AD. Ker se moramo PRIPRAVITI (spremeniti razmišljanje, misli) na čas brez AD.
In potem ne bi bilo toliko ponovitev depresij...tako pa, če se malo bolje počutimo, prenehamo z zdravili ali z ukvarjanjem samega s seboj. In to je največja napaka.

Drugače pa je zelo dobra psihoterapevtka, sicer v LJ, dr. Voglar. Ne vem, kako je sicer s paničnimi motnjami.

Vse dobro

[Lost]

http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1256&Itemid=2

[simonchy]

Hvala Lost.
Še vedno se mi zdi, da je preveč mešanja vseh teh strokovnjakov.
Je pa tudi res, da psihiatri premalokrat napotijo naprej k psihologu oz. psihoterapevtu oz. na skupinske terapije. Ali, da bi vsaj omenili. Tako pa sem tudi jaz, to zvedla tukaj.

[bars]

ojla simonchy

popolnoma se strinjam stabo ne smeemo stagnirat
lp

[bars]

 
Pozitivni načini razmišljanja prinesejo v naša življenja več svetlobe, negativni načini razmišljanja
pa naredijo naša življenja težavnejša, kar nas lahko pripelje do slabega zdravstvenega stanja, lahko
tudi bolezni. V človeškem razumu prevladujejo nespremenljivi vzorci razmišljanja, ker ponavadi
ljudje neradi spreminjamo svoje načine razmišljanja. To povzroča izgube energije.
lep dan zelim

[bars]

Če preveč premišljuejemo o določenih stavreh, si lahko ustvarimo negativna predvidevanja in strahove.

Zavedajte se, da vaše stališče kreira vašo realnost in kadar preveč razmišljate, si lahko ustvarite prepričanje, ki ni resnično. Naučite se, da s tem prenehate in ozavestite, da nobeno od teh negativnih mišljenj ni resnično.

Začnite uživati v trenutku in prenehajte skrbeti za prihodnost. To lahko storite tako, da vse dojemate kot zanimivo stališče. Recite si: “Zanimivo stališče, da imam to stališče.” Postopoma se bodo vsa sojenja in obremenjujoča razmišljanja razblinila.

Ostanite zvesti sebi. Vprašajte se, ali vaše vsakodnevne izbire temeljijo na tem, kar je resnično za vas? Ali pa ste se ujeli v začaran krog početja vsega, kar naj bi delovalo in kaj se od vas pričakuje? Večkrat si ponavljajte vprašanje: “Kaj bi bilo potrebno, da živim življenje, ki je resnično najboljše zame?” To vas bo vodilo proti temu, kar je prav za vas, neglede na ostale, ob tem pa se boste vedno počutili lahkotno.

[Cvetlica]

Res je. Naše misli in dejanja so posledica našega razmišljanja v preteklosti. In zato je pomembno kaj razmišljamo danes, saj tako ustvarjamo sebe v prihodnosti

[dusi.levicar]

 Zdravo  ja cvetlica in bars imata za vse nas ki smo pokakanci zelo prav. Vse to so samo naše misli, misli ni še enkrat misli. Ne vem pri meni se mi zdi, da so se počasi panični napadi umirili glede na stanje v prvem tednu ampak imam pa še zmeri nekakšen čuden občutek v trebuhu in zadnjem delu glave kot nekakšna napetost. Naprimer včeraj sem bil v BTC-ju in kar od enkrat sem dobil občutek kot, da me je zapustila ta prekleta tesnoba in počutil sem se kot prej spet stari jaz. Evo sem si rekel mogoče je pa zdaj ta trenutek, da splezam ven iz tega začaranega kroga spet vesel razigran itd. No pa, da vam povem trajal je kakšnih 5,6 ur in pol pa spet ne vem od kje ta hudičeva napetost in spet sem bil u dreku. Ja zgleda da me ta hudič še ne misli izputiti iz svojih krempljev. Tako da vam želim en lep dan in se beremo.

[bars]

Dusi zdravo
berem tole tvoje in ti povem da je to normalno veckrat se dogaja vcasi ko izgine imas obcutek ko da ti je nekdo nekaj vzel.fajn je da si napisal da je nazaj ti se pa spomni kje tocno in kaj je izvalo, mislm da si na dobri poti samo se opazuj.pritisk v glavi ,pekoci obcutek ,vrocina v facu, zbadanje krcenje mišic nekasno zategovanje to je normalno in ne boj se nic ti se ne bo zgodilo  ne tebi ne ostalim na forumu ne bote umrli samo ta proces morete dati skozi in bo vse ok,pa lep dan vam zelim

se nasvet Dusi ce imas moznost ponovi vajo vcerajsnega dne pejt po isti poti do mesta kje te je stisnil bos opazil da ne bo napada zakaj ne? zato ker gres namerno izivat, probaj

[dusi.levicar]

Bars enako tudi tebi se beremo. Ma veš kaj jaz po moje dam prevelik pomen na te panične napade in zakaj se meni to dogaja. Pol me čist iz tira vrže. Ma sej pravim dost mam te bolniške ker se mi zdi da se pol preveč ukvarjam sam z sabo.

[bars]

za vse na forumu

PANIKA TI SI MOJA  NAJBOLJSA PRIJATELJICA,

zanima me kaksen obcutek vam daje moja izjava?
lp

[dusi.levicar]

Bars ma veš kaj je..š tako prijateljico. K te stalno zaje..va.

[bars]

ej dusi
pa dej ti njo mal zajeb....prej jo sprejmes lazje ti bo,strinjam se spodaj kaj si napisal,prevec razmisljas prevec casa imas,sej si zdrav pa sprauv se delat  hahaaaa

[dusi.levicar]

Vem bars, da se zaj..avaš.Pa ja na šiht bo treba it, da spravmo to paniko iz glave.

[bars]

hahha 
dusi ti pa si se hiter pozdravu BRAVOOOOOO!

[Cvetlica]

Bežanje v službo je beg pred samim sabo. Jaz sem bila dokler sem imela cele dneve zafilane tudi ok. Ko pa sem prenehala z popoldanskim hobijem se mi je pa začelo. Šele po enem letu se učim kako naj počnem stvari ki me veselijo (šport) in kako je če en dan samo ležiš na kavču brez da si slabe volje 

[dusi.levicar]

Ma ne vem cvetlica če je glih beg samo ne da se mi več bit doma punca dela vsi kolegi imajo večinoma službe zjutraj slabo vreme pa kaj naj ti rečem. Ja se pa zavedam da potrebno nekaj na sebi narediti samo se pa človek vpraša kaj naj bi pa na sebi delal ker imam življenje zelo razgibano imava z punco psa živiva v svoji hiši služba me ne izčrpava toliko poleti sva dosti na morju dosti kolesariva. Sej pravim pol se pa vprašam kaj pa je narobe z takim življenjem da te zabije ta anksioznost itd. Ma upam da se čimprej rešim tega hudiča.

[hondael]

Ha tudi jaz sem se to spraševala - iskala vzroke moje panike povsod- v hrani tabletah v vseh drugih stvareh. Po tretji epizodi sem dojela da potrebujem dobro terapijo in si končno priznala - PROBLEM JE V MENI IN V MOJIH MISLENIH VZORCIH - ki pa se začnejo v otroštvu. Čeprav sem svoje otroštvo že pozabila, sem dojela da ga moram z terapijo raziskati in razčistiti stvari. Mislim da je nezavedno nekje v meni strah, od otroštva dalje. Ko sem se rodila sem takoj pristala v bolnici (operacija) - ki se jo ne zavedam.. verjetno je anksa posledica tudi od tega.
Po vsem kar sem prestala vidim rešitev samo še v terapiji...
Tudi sami mi sedaj ni več težko in zato nisem razumela, zakaj zdaj ko je vse ok. Z možem imava podjetje, dobre avte, prečudovito stanovanje, zdrave in pridne tri otroke... nič posebega razen vsakdanjih težav - in dobim panični napad - seveda kot pravijo - ko se umiriš pride zopet vse v zavedno iz nezavednega..
To je samo moje mnenje in moja zgodba - tako da vsak zase najbolje po moje ve zakaj - samo iskati je treba razolog - in sprejeti da delamo nekaj narobe in začeti delati na sebi. Vem da sem že po naravi občutlijva, panična, ....

[dusi.levicar]

Živjo hondael se pravi da bo najboljše da se odpravim do kakšnega psihoterapevta ker očitno res nisem sam sposoben najti nekega miselnega vzorca. Ja sem pa po naravi tudi jaz bolj občutljive narave. Vidim včasih kako me potre če se z punco kaj usekava ker se mi po večini ne da kregati.

[hondael]

E točno to - res ti priporočam terapevta, če ne se bo stanje samo ponavljalo. Res je treba pridet do dna. žal ne gre drugače.. V življenju smo bili velikokrat prizadeti in smo vsa čustva zadrževali v sebi, da se ni bi komu zamerili oz da ne bi koga prizadeli..in vsa ta čustva so še vedno v nas..počasi jih moramo spustiti, se kdaj pa kdaj razjeziti, povedati tudi svoje mnenje...ampak sami se težko spremenimo zato rabimo čas. Jaz sem poskušala vse, prebrala veliko knjig in celo uspela svojo samozavest malo dvignit. Ampak očitno ne dovolj

Želim ti veliko sreče in vedi, da se da odpraviti - pomemben si ti in zato delaj na sebi!!