Hauska
Trenutno sem tudi jaz že nekaj časa v slabi formi, zato ti dam težko kakšen konkreten nasvet. Si pa lahko že sama priznaš, da sedaj prepoznaš svoje počutje, svoja nihanja, veš, da včasih reagiraš drugače, kot bi si želela in že to je napredek.

Zavihala si rokave in se naročila pri psihiatru, kar je tudi zagotovo dobra poteza.
Zelo me skrbi, da bom mojemu dragemu povzročala preveč skrbi in prenašala svoje slabo razpoloženje še nanj, ker ga imam zelooo rada in si želim, da najina zveza ostane taka kot je še naprej.
Kot pravi pregovor "kar te ne ubije, te okrepi", ni mišljeno samo za osebo, temveč tudi za odnose. Če te ima partner rad, te bo sprejel s tvojimi plusi in minusi...te bo razumel in podpiral. Jaz v takih trenutkih, ko samo sebe komaj prenašam in vem, da zna moj jezik iz same nemoči in jeze reči kaj, kar obžalujem v istem hipu, mojemu partnerju povem, da sem slabo in naj me jemlje "z rezervo".
Saj se je itak že navadil, da sem od 30. dni v mesecu 25 dni tečna, 5 dni pa znosna...Ampak ljubezen, ki naju povezuje je tista, ki ublaži tudi tistih 25 tečnih dni.
Zaupaj svojemu fantu in mu dovoli videti tudi tvojo ranljivost...verjetno bi ti zanj storila isto.
Ko sem hodila ob dolenjki sem pomislila, da bi skočila pred avto

brez veze, saj veš...Kadar pomislimo na take stvari v bistvu ne želimo, da bi končali svoje življenje, radi bi samo, da se nekaj spremeni, da se nekam premakne.
Ampak premaknilo se bo tudi brez "skakanja pred avto", boš videla...Že pogovor pri psihiatru bo en premik, potem pa sledijo še drugi...in tako naprej, do cilja.
