Ja, nekaj podobnega mislim da imam jaz, tako kot si rekel ni problem pri koncentraciji, da bi ti preveč misli švigalo po glavi, ampak premalo! Jaz sem mogel opustiti študij inženirstva zaradi teh problemov, zakaj to omenjam prej ko se mi še problemi niso začeli sem stvari med sabo ful povezoval, vse mi je bilo logično zdaj pa tako kot si rekel, kinto, kot da bi ti del možganov odmrl. Enostavno preberem stavek pa ne vem kaj mi pove, spekter misli se mi je zožal, ne morem več razmišljat "na široko".
Jaz sem hvala bogu faks že zaključil, vendar pa se niti slučajno ne bi mogel v takšnem stanju učiti. Tudi jaz sem bolj logični tip človeka, rad stvari "štekam" in tole je bila huda ovira, zelo. Verjetno ne bi mogel niti srednje šole naredit, ker enostavno nisem mogel misliti, drugače ne znam opisati. Pa da ne govorim o spominu. Skratka, kot sam praviš, če te kdo ne pozna, lahko dobi občutek, da si umsko prizadet.
Me pa bega kaj to sploh je? Je to možganska megla ali je to ena lažjih oblik derealizacije/depersonalizacije?
Kinto, kako se je pa tebi to stanje začelo? Kaj ti ga je sprožilo?
Lagal bi ti, če bi rekel, da sem bil v psiho zdrav ko urca, pol se je pa kr nekega dne to samo pojavlo. Nisem bil nikoli depresiven, sem pa bil anksiozen že precej let (neutemljeni strahovi, panika, živčnost, misli, da nisi dovolj dober, itd..). Potem sem imel en precej stresen dogodek in takrat se je to pojavilo, dobesedno v roku 1 meseca. Kako se uradno temu reče ne vem, menjal sem 2 psihiatra zaradi tega, vendar točnega odgovora nisem nikoli dobil. Naj bi šlo za depresijo, ker tudi nisem mogel ničesar čutiti in sem bil povsem brez energije, depresija pa naj se ne bi niti pri dveh posameznikih kazala čisto enako. Jaz naj bi imel pač te, nekoliko manj tipične simptome. In verjetno bo držalo, saj mi ad-ji pomagajo, torej je bil krivec serotonin.
Predlagam ti, da si odkrit do sebe in pomisliš, katere druge stvari še opažaš, da so se spremenile:
- si opustil stvari, ki te zanimajo, zgubljaš kaj veselja do hobijev?
- če gledaš npr. kako komedijo, se smejiš?
- si enako pogosto v družbi prijateljev kot prej?
- apetit, prebava, vse ok?
- spomin?
- imaš kaj več strahovov, kakšnih misli, ki se ti neprestano porajajo?
Ker si že bil na ad-ju ko se je to pojavilo, pač verjetno kemija že ni povsem pravilno špilala. Se ti je v tem času pojavil kakšen bol stresen dogodek, zaradi katerega si npr. ful presekiral? Lahko da bi zadostovala zgolj večja doza, ne vem. Jaz sem razlike opazil, torej, da so se mi kognitivne sposobnosti vsaj približno povrnile, šele na višjih dozah ad, prej je blo vse bolj švoh. Sem pa sam vztrajal na tem, saj sem ob povišanju vedno opazil, da se je zadeva malenkost izboljšala, psih. je drugače hotla menjat ad-je.
Tudi preiskave praviš so bile bp, tako da je velika verjetnost, da gre za neko obliko depresije oz. anksioznosti.
Priporočam, da vztrajaš pri preiskušanju zdravil in višanju doz (seveda po dog. s psih.), dokler ne najdeš zdravila, ki ti bo pomagal. In ti bo, verjemi.

Potem pa, ko boš lahko začel normalno v glavi predelovat stvari, itd.. pa razmisli, kaj je delaš narobe in take stvari, sj veš, priznajmo ali ne, naše podstrešje pač ni čisto pospravljeno, zato ga bo treba enkrat spucat
