hudi panični napadi

[Ike]

Hej Julija.
Evo zadela si point. Panika ni nič drugega kot potenciran strah in če se na strah odzivaš s še večjim strahom se le ta okrepi in pride do panike. To je to, to je vsa znanost. Dokler nisem dojel bistva delovanja misli in čustev sem podlegal napadom panike. Ko pa začneš razumevat način delovanja tvojih možganov in ko vidiš da je vse plod tvoje domišljije, nad katero imaš moč če le hočeš, se panike nehaš bat ker poznaš njene trike. In postopoma se ne bojiš več, ker vidiš da zaradi nje še nihče ni umrl, ne smeš se je sramovat (ravno nasprotno, to kaže na našo visoko stopnjo občutljivosti, kar je kvečjemu prednost v tem apatičnem svetu), ne smeš se izogibat situacij, ljudi, kjer se ti to dogaja in postopoma popusti, začneš korakati v življenje ponosno in pogumno. Ne dvomim da vam bo uspelo.

[petruška]

Res premalo zaupam v sebe prav tako pa zelo ljubim svoje najbližje in se zelo bojim da me bojo izgubili imela sm namreč zelo težko mladost nato sm pri 16 zanosila rodila sinčka.Ko je bil on star 2 leti se je začelo z depro in paniko potem sm zanosila drugič in rodila prekrasnega sinčka ki je pa kmalu zbolel in je otrrok z posebnimi potrebami zelo je samostojen ima težave z govorom .deset let sem se posvečala samo otročku ker me je rabil pred tremi leti pa sm se zaposlila obiskujem tudi zdravstveno šolo v službi se mi pa je dogajal mobing zato sem zopet pristala v tem začaranem krogu daomenim tudi dve prometne nesreče smrt mamice in en miljon groznih iskušenj vem da ničesar kar se je dogajalo ne bom spremenila bi po rada živela polno življenje in bila srečna

[Slavka]

Hej Julija.
Evo zadela si point. Panika ni nič drugega kot potenciran strah in če se na strah odzivaš s še večjim strahom se le ta okrepi in pride do panike. To je to, to je vsa znanost. Dokler nisem dojel bistva delovanja misli in čustev sem podlegal napadom panike. Ko pa začneš razumevat način delovanja tvojih možganov in ko vidiš da je vse plod tvoje domišljije, nad katero imaš moč če le hočeš, se panike nehaš bat ker poznaš njene trike. In postopoma se ne bojiš več, ker vidiš da zaradi nje še nihče ni umrl, ne smeš se je sramovat (ravno nasprotno, to kaže na našo visoko stopnjo občutljivosti, kar je kvečjemu prednost v tem apatičnem svetu), ne smeš se izogibat situacij, ljudi, kjer se ti to dogaja in postopoma popusti, začneš korakati v življenje ponosno in pogumno. Ne dvomim da vam bo uspelo.

 

[petruška]

slavka hvala kot vidim je dosti ljudi z podobnimi težavami aja imam še ta problem da mi dosti ad ne paše kar mi vse še poslabša

[petruška]

  :sesmejem:ja sej se mormo držat

[dragica]

oj, petruška.....mene je po 15 letih ven potegnila asentra....pa premik v glavi...no, sej so že drugi napisali...da ta hudičeva panika mine.....in da še noben ni umrl zarad tega, da me ne bo kap, itd....se pa prekleto dobro spomnem, kak te tak napad izčrpa...za pošizit......

[Toja]

toja bravo  :clap:kako s pomočjo terapij a lahk na kratko poveš

Petruška, pred dvemi leti sem našla tale forum in se do podrobnosti spoznala z paničnimi napadi...
prvi korak mi je bil, da sploh spoznam, kaj to je....nato sem se začela udeleževat "skupin", ki jih prireja
društvo DAM, tam nam je predavala terapevtka o poteku paničnih napadov in  kako ga obvladat:

http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=673&Itemid=2

Naslednji korak, pa mi je bil, da sem začela s psihoterapijo, kjer sem do podrobnosti razčistila
vzroke, ki so me pripeljali v to situacijo...kasneje pa je bilo potrebno še veliko vaje,
počasno izpostavljanje, sprehodi...najbolje je bilo, kadar sem imela ob sebi osebo, ki sem ji zaupala,
takrat sem se počutila varno, nihče me ni silil v nekaj, kar bi me obremenjevalo, šla sem
korak za korakom...lepo počasi.
Prebrala sem si vse tri knjige za telebane:

http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=558
http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=737&Itemid=99999999
http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=818

Vsak dan sem v začetku veliko delala na sproščanju, kajti le sproščeno telo ni obremenjeno z
paničnimi napadi oziroma tesnobo.

Ne morem trdit, da sem naredila že vse, veliko je še pred mano, lahko pa ti povem, da pravega paničnega napada že zelo dolgo nisem imela...zadnji je bil lani v oktobru, vendar sem ga uspešno
ukrotila....

To je moja izkušnja...morda ima še kdo boljšo...moram ti pa povedat, da sem bila zasvojena s pomirjevali, ki so bila moja prva zdravila, vendar tudi te zelo uspešno zmanjšujem...vse delam sama,
s podporo prijateljev in tega foruma...lepo počasi in uspeh se kaže...

Vse to želim tudi tebi!
 

[Jinjo]

v službi se mi pa je dogajal mobing zato sem zopet pristala v tem začaranem krogu

to pa poznam...na srečo ne pri meni, ampak pri fantu. no, u bistvu se je poznalo na obeh- groza, živčno ga je popolnoma izčrpalo, da ga nisem več poznala!! neprestano zadirljiv, prepirljiv, tečen.... to je bil grozen čas....
ampak lahko ti povem, da vrjamem, da boš uspela in da ti bo šlo na bolje. zaupaj vase! iz tvojih postov sem lahko razbrala, da si močna ženska!

[petruška]

zlati ste hvala vsem

[a*n*a]

jaz pa nimam paničnih napadov,ampak ko se mi začnejo misli motati po glavi,
nega. razmišljanjeitd.. me začnejo boleti kosti in sklepi posebno noge, zdaj mi je psih. zamenjal cipramil za cymbalto.
upam , da mi vsaj malo ublažijo bolečino.

[pipi :D]

petruška...popolnoma te razumem

in kot pred mano že napisali, bolj kot se boš upirala paniki slabše bo.
jaz sem ravnokar doživela enega 7/10 na moji lestvici. še ne eno leto nazaj bi že pisala v svoj peskovnik, kaka beda in vse ostalo in se spraševala zakaj ....

ne danes. danes sem enostavno pustila da je letelo skozi mene in sedaj se počutim čist ok, sem pa v tem časuko je trajal razmišljala o tem, kaj se mi je dogajalo zadnje dni in ugotovila da sem malo pozabila nase.

imamo kar gužvo v službi.

tako da kar pogumno

[petruška]

hvala pipi

[Ellie18]

Zdravo. Ker se mi ti panični napadi pojavljajo že mesec dni, sem se odločila, da se prijavim na forum in vam povem, kako je z mano in če bi mi lahko kako svetovali. Stara sem 18 let, prvi napad se mi je zgodil ponoči okoli 2h ko sem hotela zaspati. Zelo težko sem dihala, postala sem omotična, skratka mislila sem da bom umrla. Ker je bilo tako hudo sta me starša peljala k dežurnemu zdr. ki je rekel da je vse na psihi in da z mano ni nič narobe. Naslednji dan se je spet ponovilo in spet sem pristala pri dežurnemu. Ta zdravnica je imela malo več časa zame, zato mi je razložila da se za nekaj podzavestno sekiram zato se to dogaja. Predpisala mi je Sanval 10mg in  me napotila k osebni zdr. pri kateri sem dobila napotnico za dežurnega psihiatra, ki mi je pred 1 tednom predpisal PAROXAT 20mg. Do danes, torej 1 teden sem jemala pol tablete zjutraj, pol pa zvečer. Od danes naprej moram jemati 1 tableto zjutraj in 1 zvečer. Od 19 maja naprej ne morem jesti trde hrane oz. nič kar ima kakršne koli koščke, ker imam občutek da se mi bo zataknilo. Zdaj je že 4 dan odkar nič ne jem in ne vem kaj naj naredim glede tega. Tudi tablete si zdrobim na žlici ker jih ne morem pogoltnit. Če je imel kdo podobne ali enake izkušnje kot jaz, prosim da mi svetuje kaj naj storim. Za vsak nasvet bom zelo hvaležna.

Lp

[alexx]

Na naslednjem linku lahko prebereš podobne izkušnje strahu pred zadušitvijo: 

http://www.nebojse.si/Forum/index.php/topic,6942.0.html          in             

http://www.nebojse.si/ForumArhiv/index.php/topic,2784.msg37262.html#msg37262


Glede antidepresivov pa...potrebno je, da mine vsaj 3-4 tedne...raje pa več, da se stranski učinki zmanjšajo in AD prime. V začetku se pa simptomi poslabšajo. Več je strahu in panike. Važno je, da vztrajaš pri jemanju dokler ne bo izboljšanja. Morda si samo pričela z malo višjo dozo, kot ponavadi začenjamo tu gor. Začeli naj bi z polovičko, čez teden dni celo. Potem 1 in pol. Do končne doze 2-eh tabletk.

[Toja]

Pozdravljena Ellie...

Nekaj o tem so ti že napisali, dodane imaš tudi linke, jaz bi ti pa še
svetovala, da te da tvoja zdravnica še na pregled za ščitnico,
tudi to daje včasih take občutke...(pregled krvi in UZ)!

[LiiMoNcA]

Js mam depresijo in panične napade že 5 let, stara pa sem komaj 17 let (18 bom decembra),pa se sploh ne upam spravit v šolo ker me je strah da se mi bo zgodilo isto kot pred tremi let ko sem imela hude panične napade zelo rada bi nardila šolo pa me je res zelo strah.Imam dneve ko use ful na pozitivno mislm pol pa BOOOM use pade dol.Jemljem Zoloft 100mg,obiskujem pshiatra,psihologa že dobra 4 leta pa se ni še nič spremenilo, učasih si prou želim da se nebi več zbudila ker ne vidm nobene svetle prihodnosi pa še družino sprauljam ob živce ker mam rada mir in negrem več z njimi nikamor imam dneve ko nemorm jest ko sm sitna.....se vam zdi da imam premalo kg, velika sem 160 in imam 45kg,pred 3 leti sem jih imela 50kg potem pa sem v 14 dneh padla na 42

Hvala za odgovor.

[marina]

Draga Limonica

popolnoma te razumem kako ti je in to da si še tako mlada, te še toliko bolj prizadene.
Kaj ti naj rečem, vidiš koliko nas je tukaj, vsi imamo vzpone in padce...so izboljšanja ko je super in so obdobja (tudi jaz sem zdaj v njem) da bi kar iz kože skočil.

Pišeš da iamš zoloft že 4 leta.
Kaj pa če ni pravi zate? Če ti ni nič boljše?
Povej to svojemu zdravniku, ni vsako zdravilo za vsakega. Tudi sama sem imela Zoloft, pa ni bilo uspeha, zdaj imam Cipralex.

Dobrodošla in ti kar piši
 

[LiiMoNcA]

Use kar so m irekli je to ''Imaš tako močno depresijo da ni več pomoči''

[Lost]

Use kar so m irekli je to ''Imaš tako močno depresijo da ni več pomoči''

Kako to misliš "ni več pomoči" 

[LiiMoNcA]

Use kar so m irekli je to ''Imaš tako močno depresijo da ni več pomoči''

Kako to misliš "ni več pomoči" 

Da so pač naredli vse kar so lahko pa da se neda izbolšat stanja.A če rečem osebnemu zdravniku če mi lahko zamenja AD-je me bo spet poslau na preizkave pa to, al mi bo znau zamenjati zdravila?