Iz komedijanta v skrivača

[Arwen]

Res sm bednik in totalna smet!!! 

 

[Slavka]

Sofie  ne obremenjuj se s tem, kaj pravijo drugi...ti veš kako se počutiš in na tebi je, da poslušaš SEBE. Malo pobrskaj po svojih optimističnih postih, ki si jih pisala drugim v podporo...Dvigni glavo in ne dovoli, da te besede zlomijo...
Ja, boli, če te ne razumejo starši....tudi mene bi bolelo. Je pa tako, kot je rekla ribica, da če bi nas 100 % razumeli in podpirali, nas verjetno niti ne bi bilo tukaj gor.
Ti zaupaj zdravnici in poslušaj sebe...svoje počutje in daj času čas. Delo in služba bosta počakala...prva si TI. 

V knjigi Življenje kot igra je tale stavek:

Vaše lastne vrednosti ne more potrditi nihče drug. Vredni se zato, ker vi tako pravite. Če je vaša vrednost odvisna od potrditve drugih, se spremeni v vrednost drugih.

Torej draga Sofie...uzri svojo vrednost 

Objem 

[Sofia-Del_Sati]

Hojla Dragi moji!

Itak ni treba povedat, da celo nisem spala, da sem se pred spanjem zjokala med tuširanjem, pa potem celo noč v pojstli... pa ne zato, ker bi bla tok boga, ampak zato, ker sem se dandanes tako ustavila v psihi, tako zelo obstala, da res trpi služba (za moje pojme, ker me ni oz. ker delo opravljata 2 namesto 3), da sem tako prekleto v tej depri in sf, da sem skoraj uničila vsa prijateljstva,....

nisem vedela KAKO NAPREJ!

enostavno sem pomislila, da bom šla na šiht in se ubila!

Pa mi nekak to ni šlo in šlo v glavo.

Če pa sem pomislila, da se borim naprej, pa mi tudi ni šlo v glavo!! 

KAJ ZDAJ???

(Včeraj zvečer sem edino dobro delo to nardila, da sem odgovarjala na svojem forumu  )

Celo noč sem si govorila vse najslabše o meni, pa kako vse sovražim, pa spet jst No.1 bednik,...., samo do živali in narave sem imela lepe misli 

Vsa moja Louise je šla v maloro kot paličnjak, ki je že tako majav, potem pa ga odpihne še orkan!!

Ko sem brala vaše odg., ste mi spet par zadev razjasnili, kar prej nisem porajtala. In seveda, jaz ne bi bla jaz, če ne bi vsakič vstala, pa naj se še tako down počutim.

Tak da, ZDJ VEM KAKO NAPREJ  Enostavno, grem naprej, kot sem do zdaj šla in kot razumete ravno vi tisti, ki imate s tem izkušnjo z mojo zdravnico vred. "Mi" vemo, kaj je to psiho-mix in to ni ena hecna stvar.

Če se bom v marcu ok počutila, grem na šiht, če pa ne, pa SM PRVO JAZ NA MESTU, POTEM MOJE ZDRAVJE, in tako dol z naštevanjem vseh mojih delov telesa s celicami vred , potem na enem 1.957.589.359 mestu, pa vse ostalo! 

Hvala vam res za vzpodbudo in danes bom cel dan govorila same lepe stvari o sebi, kajti včeraj sem tako slabo mislila o sebi, da če bi serija CSI posnela moje misli, bi gledalci imeli še 1 mesec nočne more 

Nč, fenix je spet vstal, prah s sebe steptal in gre spet probat letet s polomljenimi krili in eno nogo v gibsu, drugo pa z vraščenim krempljem 

Hvala še enkrat vsem!!!!!

Sem že boljše in res, škoda bi bilo vse zavreč, zaradi nekega nerazumevanja o tako težki stvari!!!

Pozdravček in vsem      Sofie 

Vsi smo fenix, vsi smo ljudje, in vsi smo vredni ljubezni!!!

[tejčka]

Sofie 

[Slavka]

  bravo Sofie...gremo naprej 

[Toja]

BRAVO Sofija....

Točno tako kot si napisala PRVA SI TI, potem pa vsi ostali...vse bo počakalo
na to, da tvoja psiha spet pridobi energijo in, ko boš dovolj močna šele
takrat boš prodiktivna...

[majč]

Draga moja Sofie, pogumno naprej. Vsi kdaj popustimo, ampak potem se borimo naprej. In rezultati truda bodo kmalu vidni.

Rada te imam. Drži se mi; vse bo ok.

maja

[Sofia-Del_Sati]

Moram nekaj napisat in iz sebe ven dat...

Prvo hvala vsem za vzpodbudo!!!

Hecne stvari se mi dogajajo, pa ne zares hecne, ampak od vse te zmešnjave, bi rada malce omilila situacijo...

skratka, groza me je! čutim izgubo notranje moči.... Kadam imam dober trenutek, ne dan, ampak trenutek, se spravim pisati sem gor drugim uporabnikom ali pa pišem na svojem forumu... vse lepo in prav .... vendar ne morem mimo strahu in groze, in ni dneva, da ne bi pomislila: KAJ SEDAJ? KDAJ BOM ŠLA VEN IN UŽIVALA?

Kaj se mi dogaja? Danes zagledam v enem cajtngu naš blok, ker agencija prodaja še par stanovanj. In kaj vidim JAZ na sliki: prazno okolico, prelepa slika, brez ljudi!!??

Greva z mami ven, srečava folk, jst že borbo v sebi, zagledam psa, in se ukvarjam s psom (ne svojim) in edino tako se pomirim. Ko grem ven v naravo, mene sprošča edino narava, živali in samota! 

Zadnjič sem bila pri svoji zdravnici, vse je blo OK, od prihoda do nje, čakalnice sem si izognila pa itak je bla prazna, vse ql..... in jaz? Tok sm bla živčna pr njej, da sm komaj povedala svoje občutke in stanje. Pa jo mam rada, ji zaupam, but...

Šefica v službi mi pravi naj grem ven, med družbo........ aha, kot bi črv bil v Ptičjelandu!!!

Malo sem se ustavila pri branju knjig, spet, ker skoz razmišljam, do kdaj bo to stanje in kako bo res enkrat (!!) potem v službi. Saj, smrt na delovnem mestu, kar dandanes ni nič novega v SLO, razen tega, da ne bo gradbena nesreča ampak administrativna!! 

Ful gruntam, od kje tak strah, pa zakaj tak nenapredek, spet polno enih vprašanj in bore malo odgovorov. In kaj čutim sedaj ob naslednjem obisku zdravnice, ki bo kmalu? Čutim, da nimam nobene energije, da bom tam sedela spet kot kup nesreče, da bom spet morila in jo v slabo voljo spravla,...prav jezi me, da se mi to dogaja, in sedaj, ko hočem s prijatelji ven, me spet neki bremza, doma kvarim vzdušje (od zadnjega krega glede službe smo se potem pobotali in sklep je bil: da sedaj pa mami pravi, ah ne skrb glede joba, kokr boš manjkala, pač boš, sam da boš ti ok, jaz pa vseeno mislim na šiht, pa star dopust morm še porabit, na srečo sam 2 dni, pa kk bo z ostalim dopustom/morje... ).

Ja, sj, morje, kam kej....... Mrtvo morje?! Al pa v Černobil - tam ni folka. Še v Egipt lahko grem h grobnicam...bom mela kar nekaj miru!! 

In tudi to napako sem naredila, da ji nisem povedala, da sem se zadnjič 2 dni počutila totalno depro da b se fentala (no, depro izpuščam, o fentanju tudi ne govorim, ampak sam, da vidim temo in nobene volje, veselja,... ker drgač tud naša mami preveč skrbi za me ali fotra, ma vsi trije smo taki) in je bla ful žalostna, sam sm ji rekla: lej, ti ne veš kako je takšno počutje, ne razumeš ankse, tle na forumu pa veste o čem govorim, tudi zdravnica ve,....blablabla, ni zaleglo, ker res, bi ji mogla oment, čeprav mi kej dost ne b pomagala. ma, bad mi je, da sploh pride do takega stanja pr men!!

Mah, sm se spet neki razpisala, sj sploh ne vem, če je smiselno in v povezavi, se opravičujem če ni, ampak bistvo je, da me je ful strah, kaj bo z mano in kdaj bom zagledala celo sonce in ne samo 1/12. Ok, vsaj 3 žarke no.

2 mesca bo mim, jst pa na točki ZERO!? Po 3 mesecih, bom vsaj mal ugledala luč? Pojma nimam!!!

Želim vam lepe, sončne dneve! V duši seveda 

Sofie Strahec al pa drekec pekec...

[Danijel85]

Oj lahko malo vskočim. Pa me drugi lahko popravite. T. dobr poznaš moje mnenje in še vedno ostaja isto kot je bilo. Dokler ne boš povedala doma kaj se s teboj resnično dogaja sama pri sebi ne boš mogla razčistiti zadeve! Če tvoja dva poznata samo 33% resnične zgodbe, nikakor ne moreš pričakovati da bosta lahko podajala pravilen pogled na celotno zadevo.
In glede tega da ti nebi kaj dosti pomagala vendar bi vsaj vedela da je zadeva hudo bolj resna kakor morda onadva mislita!
Kakor kol če misliš da nisi napredovala, ti lahko povem da si marsikej spremenila marsikej si premagala, veliko si že naredila! Si na dobri poti vendar nikar ne smeš zavrečt vsega tega kar si naredila do sedaj! In ne nisi na točki nič si že veliko višje! Ovira ki te pa dolj vleče je pa odkrit pogovor s svojima staršema glede te zadeve. Če logično pogledaš strah pred soočenjem s staršema, odkrit pogovor med ljudmi ki jih maš rada in ki te imata rada in če te je tega strah, ne moreš pričakovati da boš lahko premagala strah pred neznanci ki ti "nič" ne pomenijo. Zato zdrži podporo imaš in ne sekiraj se, dnevov za izlete bo še dovolj

[Toja]

Bravo Danijel...tokrat pa nimam ničesar za dodat...zelo dobro napisano.
Ja Sofija, nisi na točki ZERO, si že veliko višje, samo ti tega ne vidiš,
vsi ki te pa poznamo in beremo pa vemo, da je tako...se pa strinjam, da je
potrebno bit odkrit do tistih, ki te podpirajo(staršev), ker le tako te bodo
še bolj spoznali...spoznali tvoje težave in ti lahko pomagali.

Glede dopusta ti pa povem, da ga jaz nisem imela že več let,
bila pa sem presrečna, da sem se imela lahko vsaj na kakšnem
enodnevnem izletu lepo.
Sicer pa, kje pa piše, da ne boš zmogla na dopust...boš šla pa malo
kasneje kam v toplice...v hribe...in tam uživala na polno...ni vse morje...

Lepo nedeljo ti želim T....

[trzinka]

Se čist podpišem pod Danijela Glej, moja dva tudi ne vesta vseg do podrobnosti, samo na grobo.....Sem probala mami razložit ves ta čas (tri leta) pa se očitno šele zdaj zaveda in razume, kaj je bilo z menoj, ker tudi sama doživlja dneve, ko je v depresiji (bolezen, oče.....)
Naši starši so bili tako vzgojeni  in poznajo samo tak način komunikacije, razmišljanja, kot so bili naučeni. Ker imamo sami določene podedovane vzorce in se jih želimo otresti, imamo zato z njimi in sami s seboj težave. Oni se ne bodo spremenili, lahko pa se spremenimo mi!!!
Vsekakor se ne smeš pustiti! Nisi nikakršen bednik!!! Imaš težave, ki jih boš popucala, sem prepričana. Tudi sama sem jih nekaj popucala, pa še jih pucam , mama in ata pa ostajata ista........

[Sofia-Del_Sati]

khmmmmm....... ja dani, ta bo težka oz. misija nemogoče; našo mami že zdela (in obratno), če mam vročino 38, ne pa, da ji omenjam svoje najbolj črne dneve. Hočem, da uživa v penziji, ker se je ful namatrala s službo in s.p.-jem, fotr tud je 20 let delal k suženj in ima zdj ql službo - pa še mene sta se rešla, tak da mata mir doma  in res, kaj čem jih obremenjevat?? Omenila sem, in that`s all.

Vem, ja, v pravem svetu bi mogla povedat ampak, če vem, da nimata toliko vpliva, da bi mi lahko pomagala, jih tudi obremenjevala ne bom.

Že tako, ko mi je najhuj, se spravim tle gor pisat, al pa pokličem tebe in majči in zdj komi, po doooooooooolgem cajtu, da gremo spet ven!!!! ALELUJA 

In danes sem takoooo zeloooo vesela, da gremo ven, da me kar razganja, in čudn, da me zdj strah ne ožema.... al pa četud bi me, se ne pustim, ker sem bla dans take volje, da bi kr šla nekam, sama, za vedno.....

tojči, trzinka... hja, napredek, ok, res je, sem bolj odprta, sproščena in tko, malce poduhovljena, ampak v istem momentu lahko ratam totalno nasprotje. Zdj že 3. dan nisem vzela asentre, ker sem pozabila....  novo pakingo mam, sem jo pustila v avtu in še zdj je tam...  Ne vem, al me je že vse minilo, al bi rada nehala z ad, ali bi rada se mučla al kva..... 

Tudi sama sem jih nekaj popucala, pa še jih pucam , mama in ata pa ostajata ista........ - s tem se še kako strinjam 

Sicer pa, kje pa piše, da ne boš zmogla na dopust...boš šla pa malo
kasneje kam v toplice...v hribe...in tam uživala na polno...ni vse morje... - morje je blo tko mišljen, kot dopust, drgač pa ja, tud hribi (je vsaj mir  ); zmogla oz. mogla je pa tko, da mam zdj ful slabo vest zarad šihta, češ, aha zdj si tok manjkala, zdj pa kr do decembra bod tle??!! Ne vem, bom vidla, k bom pršla na šiht in kako bo stanje.

Se mi pa zdi, da vse skp postaja eno sam še večje sranje.... še dobr, da se mi sam zdi....

Lp-Sofie  p.s. sem pa vsakič znova presenečena nad vašimi odgovori, kok mi pomagate oz. vsakič nekaj novega uvidim. vidim, da sem res slepa k človeška ribica

[alexx]

Zdj že 3. dan nisem vzela asentre, ker sem pozabila....  novo pakingo mam, sem jo pustila v avtu in še zdj je tam...  Ne vem, al me je že vse minilo, al bi rada nehala z ad, ali bi rada se mučla al kva..... 

Sofi...no good. Kaj bi ti govorila. 

[Toja]

 

Hm...Sofija...takoj v avto po ASENTRO.....

[trzinka]

joj Sofi, takoj po Asentro, teci in to hitro!!!

[Sofia-Del_Sati]

bom šla ja, pa ne prehitr, ker je led in se ne mislim zložt; je dost že duša na tleh, ne rabim še sama bit kot kravji tepih

[trzinka]

 :sesmejem:ja, pol pa le pazi

[Danijel85]

Sam to bom reku. Kot prvo spet daješ vse ostale na prvi tir, ti ostajaš zadaj! A misliš da skrb ki jo ima s tem kaj se s teboj v resnici dogaja pa je balzam za njeno dušo? Drugač pa nadaljevanje sledi

[Sofia-Del_Sati]

itak da ni balzam, sam lej, če ne more pomagati, se tudi s tem delom ne rabi obremenjevati.

včasih je lažje sebe dat zadaj, ker imaš vsaj s tem ko pomagaš drugim nek zadovljen občutek, ker ko sebi nič ne pomagaš ali pa so uspehi sila majhni kot uč mravljice, se potem počutiš sam še bedno, bolj bedno, najbolj bedno... nekoristno!

[Danijel85]

Glej včasih je res lažje dat sebe na stran pa pomagat drugemu ki je bolj potreben pomoči. Sam če sebe stalno daješ na stran in tlačiš to v sebi, kot prvo ne koristi ne tebi ne tvoji mami ker lahko dobi občutek da ji ne zaupaš. Posledica tega je lahko zgolj kreg ker ne razume vsega ne pozna celotne zgodbe in ti posledično ne more stati ob strani tako kot bi si ti želela.
Ok se strinjam s tem da ti morda ne more pomagati tako kot ti pomaga psihiater, ki se je šolal za to! Lahko ti pa pomaga v dosti drugih stvareh ki so lahko malenkosti, sam na koncu ko jih potegneš skup so lahko največji del, ki so ti pomagali premagati vso zadevo!
In moje mnenje če bi tvoja mami vedla za celotno situacijo, nebi bilo zadnjega krega, ki sta ga imeli! Posledično nebi bilo tistih očitkov kaj bodo pa v službi rekli in si mislili. Verjami da bi bila takrat ti na prvem mestu, ker te sigurno noče izgubiti pa tud če si že krepko nad starostno mejo, ki jo določa zakon do katere morjo skrbet za tebe! Skrbela bo vedno za tebe. Tud ko boš stara 50+ boš njena hčerka. Važno je samo to da ji sama dovoliš da izrazi svoje mnenje glede tega! Pusti se presenetit, sigurno je močnejša kot si ti misliš.