|
sabina
gost
|
 |
« dne:: torek, 08. julij 2008 ura: 16:07 » |
|
Sedaj mi že kar nekaj časa roji po glavi kako naj premagam moje vzorce v glavi. morda tole ni ravno za tole stran samo sem vseeno rekla da napišem.. gre se namreč za to da imam npr neko prepričanje v glavi: Tisti fantje ki so mi všeč me ne marajo. in potem se to uresniči (=samoizpolnjevalna teorija = kar si mislis se uresniči). Npr bojim se da me oni ki so mi vsec ne bi marali ker me je ze oce zapustil ko sem bila mala. vedno me je strah zapustitve in ne vem kako iz tega. zato sem si zbrala nekoga (kot sem ze navedla v rubriki Zmedena) iz obupa ki mi ni tako vsec in mi je vseeno ce me danes pusti ker sem ga celo jaz pustila, nekoga ki je sibkejsi od mene. zanimivo je to kako ga je oce zavracal in tako ga jaz in vse druge zenske. tega se on najvec boji ker bi rad ljubezen in ravno to cesar se boji dobi! kako iz tega zacaranega kroga? da se ne bojimo vec tega ki nas je strah? samo kako to doseci? glede ljubezni je kruta resnica da ce je nismo bili delezni jo bomo iskali na milost in nemilost. moja bojazen je tudi biti z nekom ki mi je vsec ker bi bila potem zelo prizadeta ce bi me pustil ali umrl tega ne bi namrec prenesla. ali bi se ubila, pristala na psihiatriji, ali ubila njega. tako da ne vem kako iz tega ven. res ne vem. custva so premocna in zato si izbiram take ki mi niso vsec, kjer jaz imam karte v rokah ne on( to da me ima on bolj rad kot jaz njega). Imela sem ze take katere sem imela jaz raje kot oni mene in v takih zvezah sem zelo trpela. no ne recem tudi v tej zvezi trpim. nekako se tolazim s hrano in nisem srecna. vedno si govorim da srecna tako ne bom. vedno se mi zdi da sem bila kot nekaksna lutka s katero so upravljali (npr ko je oce bil v tujini in ga ni bilo in sem prosila boga naj pride pa ga ni bilo tako da sem se pocutila da imajo DRUGI vajeti v rokah in ne jaz- jaz ne morem nic narediti - potem sem se zivela z depresivno mamo in sedaj sem sama depresivna ona se je ful jokala in mi tudi rekla kako ona ne more nic storiti in tako so spet imeli drugi vajeti v rokah da mi ne moremo nic storiti in sem dobila tako PREPRICANJE. KAKO SE TEGA RESITI?  ) nekako teoreticno vem kako vse deluje. da ce mislis tako bo tako. ce se cesa bojis bos ravno to pritegnil. samo ko pride do prakse. ko se mi pribliza npr kak fant ki mi je vsec pa znorim zbezim ali pa mu povem vse slabo o meni da ja cimprej gre hudic od mene ker kaj se bi zgodilo ce bi se zapletla? riskiram moje zivljenje. da se ubijem ce me pusti, da ogromno trpim ce me ne bo maral ali razocaral. tam ima ON karte ne jaz. njegova psiha. on je psihic. bolj mocen. in jaz potegnem takratko. jaz ki sem vedno trpela in se zdaj. bolecine so tako hude da raje se niti ne spusam v to... raje sem na varnem. sama ali z nekom ki mi ni vesec. kako iz tega? hvala za odg
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
|
|
|
|
Bogica
gost
|
 |
« Odgovori #1 dne:: sreda, 09. julij 2008 ura: 04:57 » |
|
Imam občutek, da te čaka ogromno dela na sebi....
Prebrati je, da si do nekaterih ugotovitev že prišla vse skupaj pa se verjetno skriva še globlje v tebi. In ker takšnih težav ne gre rešiti čez noč in ker tega ne boš zmogla sama je najbolje, da si poiščeš strokovno pomoč. Imaš možnost, da si poiščeš psihoterapevta ali pa se priključiš kakšni skupini.
Vsekakor je dejstvo, da moraš najprej začeti imeti rada samo sebe, se spoštovati potem se spremeni tudi tvoj odnos do drugih.
In verjeti moraš, da se tega lahko rešiš. In upam, da boš ukrepala pravi čas in ne čakala, da se stvari poslabšajo.
Navijam zate in piši še kaj!
lpb
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
|
|
|
|
Arwen
|
 |
« Odgovori #2 dne:: sreda, 09. julij 2008 ura: 08:58 » |
|
Sabina, tako, kot je že bogica rekla - z veliko dela s sabo, spreminjanje vzorcev, spreminjanje vedenja, misli, ... s strokovno pomočjo, .. čez noč ni nič, univerzalnega recepta ni, vse kar je možno narest, je dolgotrajno delo (z lastno samopodobo, mislimi, preteklostjo, trenutnim stanjem...), ki na mometne boli, a se na dolgi rok zelo zelo splača.
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
V prav vsakem trenutku lahko svobodno izbiram in vsaka izbira določa smisel mojega življenja
|
|
|
Lost
Administrator
Heroj
   
Odsotni
Spol: 
Prispevki: 8.098
I'm not lost, just undiscovered.
|
 |
« Odgovori #3 dne:: sreda, 09. julij 2008 ura: 09:32 » |
|
Sabina, tako, kot je že bogica rekla - z veliko dela s sabo, spreminjanje vzorcev, spreminjanje vedenja, misli, ... s strokovno pomočjo, .. čez noč ni nič, univerzalnega recepta ni, vse kar je možno narest, je dolgotrajno delo (z lastno samopodobo, mislimi, preteklostjo, trenutnim stanjem...), ki na mometne boli, a se na dolgi rok zelo zelo splača.
Podpis
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
|
|
|
|
Ribica
|
 |
« Odgovori #4 dne:: sreda, 09. julij 2008 ura: 12:40 » |
|
Priporočam v branje knjigo Alkimija čustev. Obravnava prav spreminjanje miselnih shem, po katerih nezavedno funkcioniramo in daje napotke, kako lahko to zavestno obvladamo in spremenimo. Precej zajetna in dokaj zahtevna, a zelo kvalitetna knjiga. Meni je zelo pomagala razumeti te nezavedne mehanizme delovanja in zelo so mi tudi logične razlage v tej knjigi.
LP Ribica
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
|
|
|
|
anonimnež
gost
|
 |
« Odgovori #5 dne:: torek, 16. december 2008 ura: 16:53 » |
|
Imam občutek, da te čaka ogromno dela na sebi....
Prebrati je, da si do nekaterih ugotovitev že prišla vse skupaj pa se verjetno skriva še globlje v tebi. In ker takšnih težav ne gre rešiti čez noč in ker tega ne boš zmogla sama je najbolje, da si poiščeš strokovno pomoč. Imaš možnost, da si poiščeš psihoterapevta ali pa se priključiš kakšni skupini.
katere psihoterapevte in skupine priporočate?
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
|
|
|
|
|
|
She_
|
 |
« Odgovori #7 dne:: torek, 16. december 2008 ura: 23:31 » |
|
Sabina, omg, sm skor dol padla, k sm brala tole... Ti že takoj povem, da rešitve na žalost nimam, tud moja zgodba ni čist ista, ampak poanta in način dojemanja je pa isti... Js opažam, da že vse veš. V teoriji ti je velik bolj jasno kokr drugim k so v podobni fori... Veš, da je to posledica ravnanja očeta (oz. staršev)... Veš vse, ampak ne moreš pa tega spremenit. Lahko ti napišem, da ej, vem kako je. Sem na istem. Vse vem, pa delam isto naprej... Sem pa nekje na poti dojela vsaj to, da če bom hotela res nehat s temi čudnimi odnosi v zvezah, se bom mogla najprej res pošteno soočit s čustvi in bolečinami, ki sem jih doživela v family... Šele potem pa praskat naprej... Upam, da bo mogoče kdo drug napisal kakšno bolj pametno  Bi tud men prišlo prav ! 
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
She is growing up. *Sebi verjamem in grem naprej.*
|
|
|
|
Bogica
gost
|
 |
« Odgovori #8 dne:: sreda, 17. december 2008 ura: 07:09 » |
|
Jaz mam isto podobne težave......v odnosih in v vezah..... v bistvu imam vključene vse obrambne mehanizme, da se mi sploh ne bi kdo približal........pa čeprav si po drugi strani zelo želim bližine nekoga......ampak strah zmaga.....
Zdaj že dobro leto hodim k psihoterapevtu.....stvari se počasi premikajo naprej.....je pa to težko delo...... Globoke v sebi verjamem, da bom uspela. Je pa res, da sem celo psihoterapevta težko spustila k sebi kljub temu, da mu 100% zaupam. Se pa stvari premikajo na boljše - počasi ampak tisto kar dosežem ima trde temelje. Ker iz svoje družine sem odšla z majavimi temelji. Saj nekaj let so me še nosili, potem pa so se podrli.
In zagotovo vem, da nekaterih stvari ne moremo rešiti sami.
lpb
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
|
|
|
maca_a
Druge motnje
Aktiven član/ica
Odsotni
Prispevki: 128
|
 |
« Odgovori #9 dne:: sreda, 17. december 2008 ura: 15:44 » |
|
meni je moja psihologinja dala par listov negativnih in pozitivnih miselnih vzorcev, kjer sem ven izbrala moje negativne in pogledala njim pozitivne alternative. ni pa tako, da bi si zdaj morala te stavke dopovedovvati. sama si jih spremenim v meni sprejemljivo verzijo in razmislim o tem, če je to resnično, pa zakaj je, pa kako to pa ono. res mora prit do tega, da začutiš, da bi ti pa lahko tako delovala, drugače se siliš in je brezveze. jaz recimo mam med ostalim probleme z morami. ekstremne. no in pač ful sem poglobljeno razmiljala, če se mi res splača se utrujat s takimi imislima in če se mi splača se zaradi njih vznemirjat. rezultat: prva noč, ko sem sicer mela more, ampak niso bile tako grozne in so se končale s srečnim koncem. ne vem, mogoče je naključje, ampak meni je lažje zdaj, ko se zamislim, če se mi res splača tako razmiljat, kot sem prej.
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
|
|
|
|