Vsiljive misli ...

[vesnav]

LOL... Jaz jih prevzamem.. te tvoje..

Kako bi bilo fajn, da smo v "tistih dneh" vse na kupu, Putka in ostali, se spravimo v eno sobo, potem pa v kup "znorimo"...
Če se pa še te tvoje misli, Putka, udejanijo, bo pa sploh veselo...

Se opravičujem za tale vpad, mi gre očitno na slabš, ali pa na boljš, haha..

V.

[Onix]

Ja te misli so drugač popolnoma nenevarne, so pa zlo zoprne. Bi blo pa res smešn, če bi bli usi na kupu u eni majhni sobi, usi zašvicani usak s svojim mislim .

[Koki]

Pri meni so bile zelo hude misli, kotalile so se mi po cele dneve, tedne ... na vsakih 5 sekund, včasih manj poosto. Jaz sem vedela, da so neuresničljive, tega se nisem bala, bala sem se, kdaj bo zopet prišla misel, ki me je grozno zabolela, vsaka posebej. Sploh nisem mogla funkcionirat, bilo je obupno, mislim, da česa bolj groznega ne moreš doživeti v življenju. Tako da sem imela res obupno nosečnost, komaj sem čakala, da rodim, da me potem zafiksajo s tabletami, kajti le to je bilo še moje upanje, kajti tako, kot je bilo v nosečnosti, ne bi mogla živeti. Dernovškova mi je rekla, da bi bilo bolje, da bi med nosečnostjo jemala manjšo dozo zdravil, da se mi ne bi tako poslabšalo.
Po porodu sem dobila postopno večjo dozo zdravil, zdaj sem na 500 mg asentre in 800 mg kventiaxa. Od začetka januarja že čutim izboljšanje, res je veliko bolje kot je bilo, hvala Bogu, ni pa še čisto dobro, pridejo slabi dnevi. Zavedam se, da je to zdravljenje dolgotrajno. Če me ne bi Dernovškova rešila s tako dozo zdravil, sploh ne vem, če bi bila še med živimi, kajti moje trpljenje je bilo brezmejno, uničujoče, še živali po moje ne trpijo tako.
Tako da mene so res zdravila rešila.

[ton]

Koki, eno trapasto vprašanje - a dojila si in še dojiš ob teh zdravilih? Oprosti, gotovo si o tem že pisala, pa sem spregledal.

[Onix]

Oj Koki, vem kako je hudo. Pri meni je blo tako hudo, da sm čisto odpovedal. Nism se mogu usest, nism mogu bit namir, matrov sm se da bi loh kej druzga povedal kot pa o mojih mislih pa ni šlo. Čist sm biu obupan mislu sm da bo zame življenja konec. Po petih dneh niti za sekundo prespanih noči sm šel na dežurno in tam so me takoj poslali v begunje. Biu sm kot živ zombi, vsiljive misli čist neprestano, nism mogu niti stavka prebrt tolk jih je blo. Pomoje sm doživu en živčni zlom. No zdj sm pa skorej že čist uredu . Spim kot medved hehe, nimam tesnobe skoraj nič, misli je ful mal spet uživam v življenju. Vesel sm ko se zjutraj zbudim in vesel sm ko grem zvečer spat. Tako da sm ful zadovoljen in če jest nism dokaz da se da iz pekla vn pridt, pol nevem kdo je. Takrt nism mogu več normalno razmišlat, koncentracija je bla čist na nuli. Zdej je pa use ql po dveh letih, tko da ne obupat, ampak vedite da ste močni in sigurno vam bo uspelo. To sm napisal zato, da dam ljudem, ki se zdaj borijo z mislimi in tesnobo upanje in verjemite mi res je upanje. Pri meni je zdej u prvem planu pridt nazaj na normalen ritem življenja (šola, prijatelji, obveznosti, izpit za avto...) in sm samozavesten, da mi bo s trudom tudi uspelo.

[Koki]

Ne, ne dojim, ker ne smem pri taki dozi zdravil.

[Onix]

Aja pa Koki, mislm da si na dobri poti do ozdravitve. Sj veš misli pač ignoriej, ne boj se kakšnega slabšega dne, spomni se za nazaj kako je blo hudo, pa bo tisti slabši dan postal prav dober proti tistim, ki so bili takrat. Res najbolj pomembno pri zdravljenju OKMja in tesnobe je to, da se ne ustrašiš slabšega obdobja in da ne skatastrofiziraš kaj bo pa zdaj. Ker slaba obdobja so del zdravljenja in iz usakega se kaj naučiš in jih je potem vedno manj.

[Gigli]

Koki, vesela sem zate, da si boljše.. , boš videla čedalje manj jih bo..
Onix

Drugače pa sem imela tudi jaz svojo izkušnjo s prisilnimi mislimi, tako da vem kako zelo grozno je to. Dejansko se ne more primerjati z ničemer drugim. Ko sem svoji mami hotela objasniti kaj se dogaja z mano se tudi izraziti nisem mogla, ker je bil moj razum tako "nafilan" z vsemi možnimi vsiljivkami...grozno res.
Sedaj ko gledam nazaj, vidim da so bile skos prisotne, samo niso bile tako zelo obremenjujoče in trdovratne..
Pri meni se je resnično začelo kakšno leto in pol po začetku moje zveze s sedaj že bivšim fantom. Več let sem imela prisilne oziroma vsiljive misli glede njega oziroma najine zveze. Pojavljale so se dnevno, včasih tudi na 5 secund, dejansko nisem bila več funkcionalna, o ničemer drugem se nisem bila sposobna pogovarjati, tako da so se me ljudje začeli že malo izogibati , mislila sem, da se mi bo utrgalo, dokler enostavno nisem več zdržala in sem šla..stran od njega.
Misli so bile predvsem o tem ali je sploh pravi zame, ali ga imam sploh rada,... konstantno so "me silile" naj neham z njim saj z njim ne bom srečna i.t.d...res čudno.
No po parih letih resničnega trpljenja in mučenja, ko dejansko ni več nič ostalo od mojega življenja (prevladovale so te misli, seveda pa je bila posledično vpletena se depresija, OKM in tako dalje,..) nisem mogla več, probala sem jih utišat in sprejet vendar enostavno ni šlo!! Zato sem šla stran in prekinila z njim. Peklensko sem trpela a sedaj mi je bolje.

Zanimivo je to, da se danes ne vem ali so dejansko to bile prisilne misli kot bolezen ali sem pa enostavno tako čutila, da moram it stran in da ni pravi zame. Res ne vem.
Vem samo to, da sem ga imela rada in da je bil res vredu fant-dejansko sem se trudila in mislila da bodo misli scasoma sle stran....

In sedaj sem seveda pobrala se strah, da bom pri vsakemu fantu imela take misli...in mi po eni strani ni do zveze, ker vem kako zelo hudo je bilo takrat in niti slučajno ne mislim it se enkrat skos to. Pa tudi če sem sama celo življenje.

Kaj pa vi mislite o tem? Res bi bilo hvalezna za kaksen komentar??

lp,
Gigli

[Onix]

Oj Gigli

Fajn da ti je zdj bolš. Temu kr opisuješ se reče ROCD (relationship OCD), na enmu forumu sm jih ful zasledu takih, ki majo točno iste probleme. Tud jes sm meu k sm biu z eno punco 1 let pa pol skos misli, kaj če je nimam rd, kaj če mi vizualno ni všeč, kaj če sm z njo samo zato ker se bojim bit sam in tako naprej, tako da mi to ni tuje. No tud jes sm nehov z njo in mi je blo pol bolš. Pomoje nesmeš zdj se kr obsodit na samsko življenje do konca, ker edin način da te misli premagaš je, da se soočiš s situacijami, ki ti jih prinašajo. Mogoče bi mogla že na začetku fantu (naslednemu) povedat, da si imela te probleme prej in če bo zastopil potem bi ti on lahko pomagal pri vsem tem. Tako da, če boš srečala osebo s katero se zastopiš se ne ustraši iti v zvezo, zaradi nekih neumnih misli. Ne pusti jim, da ti krojijo življenje. Vem pa da je ful težko, ampak kdr te dajejo pač taki dvomi, se morš zavedat da je to samo OKM in ne tvoja čustva. In ne daješ nobene pozornosti in pomena tem mislim.

[Gigli]

Dragi Onix 

Hvala ti za odgovor. Dejansko si prvi, ki mu to ni tuje.. resnično nisem vedela kaj se mi dogaja, počutila sem se kot najbolj grozna oseba, ki dela to nekomu, ki ga ima rada...
...vem, da se ne smem obsodit na samsko življenje, vendar če ti povem po resnici...da bi sla se enkrat skozi to..hmmm dvomim, resno. Dvomiti v lastna čustva je grozno, poleg tega pa je on ves čas vedel za moje težave in mi pomagal in poskusal stati ob strani, vendar vseeno ni slo. Bila sem na tisti točki...ali grem stran ali se mi pa utrga..no pa saj veš kako je to..
In ti? Si po tisti punci se imel kaksno daljšo zvezo? Jaz sem skoraj 2 leti samska in mi trenutno to tudi ustreza.
A dejansko obstaja izraz oziroma motnja za to?? Takrat sem mislila, da sem pač malo čez les..to si zasledil na tem forumu ali kaksnem drugem?

Res najlepša ti hvala Onix še enkrat!

gigli

[Onix]

Gigli ni problema

Ja je kr pogosta oblika OKMja to. To sm na enmu angleškmu forumu dostkrat vidu. Če češ ti povem stran, mogoče bo tm več ljudi s podobnimi težavami kot tu. Tukaj prevladujemo OKMjevci z Nasilnimi mislimi hehe. Ja jes sm tud samski že ene 3 leta, ker sm meu tolk problemov z OKM, da še vn nism hodu, da bi koga spoznal.

[himiko]

Ojej, ne morem verjet, Jz mam isto k vidva Onix in Gigli.. A tko se temu rece, Relationship OCD...
Jz mam fanta zelo rada, a zarad tega oba ful trpiva. V zvezi sva dve leti. Med tem sem dozivela ravno to, kar opisujete: tesnobe, panike, visljivke.. Ni za povedat, kako grozljivo sem se pocutila... Najbolj grozne so bile nasilne vsiljivke, pa obcutek izgube realnosti; na neki tocki sem lahko samo lezala in strmela v prazno... Ja, jz bi tudi rekla, da sem dozivela manjsi zivcni zlom...

Gigli!Tocno to se je z mano dogajalo: . Na neki tocki sva pretrgala vezo, ker sem jz dobesedno mislila, da mu bom kaj naredila...

Bila sem na tisti točki...ali grem stran ali se mi pa utrga..

  Uh, jz sm mislna se malo pred tem, preden sem tole prebrala, da sem res cudaska, ko vseskozi dvomim v vse; vase, v custva, v fanta, na katerem me motijo bizarne stvari, ki so k ena obsesija  ... Celo telo me boli ob tem... Ni za opisat te bolecine...  Sam nekak se zdej poskusam ne tok obremenjvat s tem...

Hm, jz sem se odlocila, da bom navkljub vsemu se vztrajala. Da bova s fantom skupaj prebrodila vse to. Rada se imava, imava lep odnos... Jz mislim, da se ob psihoterapiji da - morda Onix, poznas kaksnega terapevta v Slo, ki bi se ukvarjal s to motnjo?

Onix, ful ti hvala za vse!!!!

Gigli, drzi se!!! Pa seveda Onix, Koki, Putka, Latifa, vsi ostali!

Ps se opravicujem , ker se tako redko javljam trenutno... Ma, me je cist povozila viroza ...

Hvala se enkrat za tole informacijo...

Himiko

[vesnav]

Himiko, vztrajaj, ampak poskusi, no, za Božjo voljo.. kako že rečejo Srbi.. Opušteno...

Vse misli bodo minile, vsaj v taki intenzivnosti, ampak le, če si boš oddahnila.

Torej, vdihni in izdihni.. Kar mahaj, odganjaj jih z roko magari, kot sem to jaz počela v tistih najbolj nesrečnih dneh, boš videla, da bo minilo.
Fant pa naj ti stoji ob strani v trdni veri in zaupanju, da bo dobro. Ker bo.
Zaupaj.

V.

[Onix]

Oj Himiko  

Ful uredu, da zaradi motnje ne boš končala sicer lepega in dobrega odnosa. Vrjamem pa, da je zoprno se s tem usiljivkam glede razmerja dajat. Žal ne poznam nobenega terapevta, ki bi se ukvarjal s to vrsto bolezni. Pomoje vsi terapevti, ki prakticirajo KVT bi bli ustrezni. Preklete viroze  , čimprej se pozdravi . Upam, da vama bo s fantom ratalo.

[Putka]

Hojla vsem,

grozno, ko berem vse to, Gigli tvojo zgodbo poznam, Onix, Koki, himiko kaj naj rečem...nihče si ne zasluži takega pekla, katerega preživljate/mo zaradi okmja in ostalega.

Drugače pa opažam, da imamo kar podobne izkušnje / težave, namreč tudi jaz se že dolgo časa borim sama s sabo v vezi, skoz si dopovedujem, da nisva za skupi, da bi bilo boljše da bi končala in podobne scene, moti me vsaka druga stvar pa sploh ni nič narobe, imam nervozne izpade ampak pri meni jaz vem, da je to posledica slabe samozavesti, depresije, anxe, panike, okmja,...
Škoda, da se tudi tega ne da ignorirati.  

Drugač pa sem full fajn preživela dan. Celo jutro sem bila sama doma s psi in sem imela mogoče dva tesnobna momenta in nič obsesivnih misli. Prvič spet po dolgem času. Prejšnji teden je bil peklenski, upam, da bo ta boljši.
Vsem ostalim želim isto!


Ps. ali ima kdo še kak simptom okmja? Da mora kaj preštevati ipd? Jaz sem imela en čas noro obsesijo, da sem morala prebrati vsak jumbo plakat ob cesti. Vsako besedo posebaj in potem še ene 3x ponoviti v glavi. In če mi je kaj "pobegnilo"  se nisem mogla sprijazniti in pol se mi je ponavljala naprimer zadnja prebrana beseda še ene 20x in je bilo res mučno. Skoz sem oči napenjala in brala potiho (ampak v sebi naglas), ma full naporno, ko samo pomislim....jao bože.  
Da to, da sem znala včasih kako besedo ali celo krajši stavek, ki sem ga nekje slišala ali prebrala ponavljala cel dan. In celo če je bil stavek sestavljen in dveh ali treh besed sem jih celo menjavala, vrstni red besed, ni važno, ponavljajo se je znova in znova...

[Latifa]

Fino Putka, res sem vesela zate  zame je bil pa katastrofalen dan, poln tesnobe, pa tud nekaj vsiljivk,jao, jao, pa tko je blo fino v soboto.
Ja, drugač mam pa jst tud te probleme s številkami in črkami, pa tud z razpokami v asfaltu - kr neki. Ko hodim pa če z eno nogo stopim na razpoko, moram nujno še z drugo  ko pa berem podnapise, pa dajem skupaj po tri črke - luda luda.

Himiko, VZTRAJAJ 

In res je, da si tega ne zaslužmo, kaj za vraga smo komu nardil. Men se vsak ubogi človek, vsaka zapuščena žival, vse... smili, od kje potem to???

Držite se dragi sotrpini, pa ne se spustit. Uspelo nam bo   

[Onix]

Men se pa skos dogaja, da mi ena in ista pesem skos po glavi hod. In to vsak dan druga, kuj k se zutri zbudim mi začne hehe. Aja pa ko pijem nesmem narest 6 požirkov naenkrat, jih zmerej 5, ker me 6 spominja na hudiča . Pa doma hodim po kvadratnih ploščicah gor pa dol lol . Pa če se na eni strani z eno roko popraskam, se moram še na drugi z drugo roko pa take. Sicer ni tako hudo, da teh kompulzij nebi mogel ustaviti, ampak me ne motijo preveč. Še najbol moteče od tega je melodija, ki se skos vrti v glavi, al pa kkšen stavek.

Latifa bo pa jutri bolši dan

[Onix]

Aja pa k sm biu str ene 13-14 let sm vsak drug dan sformatirov računalnik, ker me je vsaka stvar, ki ni bila popolna motila. In s tem sm 2krat uničil disk haha. Pa use igrce sm skos znova začenov, pr nobeni nism nkamr pršu, zmer je blo kej narobe, da sm mogu it šeenkrat. Takrat nism vedel da je to OKM, ampak sm mislil da sm pač mal čuden hehe.

[Latifa]

Hvala Onix - upam. No itak jutri dobim tabletke, pa upam da jih bom tud začela jest    sej bom. Hehe, a to se ti dogaja da se morš praskat z obema rokama, men sej je tud včasih, zej več ne. Fak, prov isto, ko sem bla še mula, sem mela te tažave, pa 10 min sem po stopnicah doma hodila, ker če sem z eno nogo stopila na prvo stopnico, sem mogla pol še enkrat it gor, da sem še z drugo stopla na prvo stopnico, da se je uravnovesilo stanje  takrat me je to še zabavalo, nisem se počutla nč drugačno 
aaaaaaaaaa, sm čudna 

[Onix]

Ja vse sorte smo že mel hehe Latifa držim pesti, da ti bojo ADji čimbolj pomagali in da bodo čimprej prijeli.