"ponovno" nova na forumu

[Toja]

 

Bravo Anita, dobro pot ubiraš, saj ti samo tako lahko uspe!
Helex in Xsanax sta enaka anksiolitika, samo različna proizvajalca,
oba vsebujeta alprazolam.(Krka, Pfizer)
Tako, da ni razlike!

Želim ti lep sonček!

[trzinka]

Super Anita

 Ecytara je AD in čeprav ti je zdravnica svetovala, da vzemi prve tri dni polovičko bi ti jaz raje priporočila da prični s četrtinko prvi teden, s polovičko drugi teden, tričetrt tretji in nato celo tabletko. In sicer zaradi stranskih učinkov. Ti znajo bit včasih hudo obremenjujoči, včasih pa tudi ne in zato vsak dober specialist priporoča počasno, postopno višanje. Pri jemanju ADja moraš biti vztrajen, saj le ti pričnejo delovati nekje po tredjem tednu oz. včasih primejo šele do osmega tedna jemanja.

Kar se tiče Xanaxa, sem ga tudi sama jemala in sicer 3x,25 mg na dan, dokler mi ADji niso prijeli, potem pa sem jih tudi postopno zmanjševala.

To je samo moje mnenje. Si pa na dobri poti in ti želim veliko uspeha

[anita]

Trzinka, hvala za nasvet in hvala vsem za spodbudne besede.

Takole, zdaj sem prebrskala po internetu, da sem našla psihologe/psihiatre/itd. v moji bližini (žal je tista psihologinja, ki mi jo je svetovala zdravnica samo za mladostnike) in preklicala naokoli, pa imajo vsi dolgo čakalno dobo (sploh tisti, ki so na koncesijo). Zato sem se dogovorila za "zmenek" na centru za psihoterapijo, kjer me bodo vzeli že kar danes... Sicer je samoplačniško, ampak kaj čem. Če sem iskrena, se mi k tistemu mojemu psihologu nekako ne gre - takrat mi je sicer pomagal, ampak je tak ... nenavaden ... in zdaj še posebno, ko je moja zdravnica kar malo zavila z očmi, ko sem ga omenila... 
Danes grem tja na prvi pogovor, potem bomo pa videli, ali je to zame in kako bo šlo. Držite pesti. 

Sončka vsem!

[Arwen]

  držim pesti 

[Toja]

 

Anita sem trdno prepričana, da boš na centru zadovoljna,
tam dela več psihoterpevtov in tudi naročijo te kar pogosto.
Preverjeno od mojih kolegic, ki ga obiskujejo.

Javi kako bo, kajti tudi tvoja izkušnja je za marsikoga dobrodošla!

[anita]

Arwen, hvala! 

Toja, super, to je fajn slišat... Bom pa seveda poročala (sem tako ali tako nameravala), ne samo, da vam povem, kako mi gre, ampak tudi zato, da vam priporočim (ali morda odsvetujem) omenjeni center...

Hvala, da ste z mano!!! Uživajte petkovo popoldne! 

[anita]

Jutro.

Včeraj sem bila torej na srečanju v Centru za psihoterapijo Celje. To je bila v bistvu bolj uvodna oz. predstavitvena ura, gospa (zelo prijazna) mi je razložila, kako stvari potekajo, kaj lahko od tega pričakujem, povedala je, da imam dve možnosti: prvo (krajšo), pri kateri se naučim tehnik sproščanja in prepoznavanja napadov panike že čim bolj v osnovi in se naučim, kako ji premagati, ter drugo (dolgotrajnejšo), pri kateri s pomočjo psihoterapevta pobrskam v svojo notranjost in skušam ugotoviti, od kod ti napadi panike izvirajo (in jih s tem odgnati), hkrati pa delam na sebi in začnem postavljati temelje za svoj nov jaz.
Povedala mi je tudi, da moram kljub vsemu še k psihologu, ker sem začela jemati ADje, ki mi jih je predpisala osebna zdravnica. Psihoterapevti namreč nimajo nič z zdravili. Tako, da sem se zdaj nekako odločila (po nasvetu prijazne gospe), da počakam do 4.5., grem takrat k psihologu, se malo pomenim z njim in vidim, kaj bo iz tega ratalo - potem pa razmišljam, da bi se odločila kar za tisto dolgotrajnejšo možnost psihoterapije, da pridem zadevi do dna in upam, da teto anksio odženem ali pa se vsaj tako dobro spoznam z njo, da njen obisk ne bo več (tako) neprijeten.

Kaj pa mislite vi? Ima kdo kak nasvet? Izkušnjo s psihoterapijo? Pomaga pri odganjanju tete ankse? Saj vem, da smo ljudje različni, pa vseeno...

Pozdravček,
Anita

P.S.: Danes bo zgleda spet en grozen dan, ker me že odkar sem vstala tišči v prsih...  Pa je bilo včeraj že tako fajn... 
 

[trzinka]

Živjo Anita,


vsekakor se strinjam z dolgotrajnejšo terapijo in sicer se ta terapija imenuje kognitivno vedenjska terapija -KVT, ki ti bo zagotovo spremenila napačne vzorce razmišljanja. Potrebno je sodelovanje in delo.
Sama sem tudi to dala skozi in povem ti, da veliko pripomore, če želiš spremeniti svoje življenje. Naletela si na prave terapevte in to je super začetek.

Kar naprej, na pravi poti si

[Toja]

 

Anita, hvala ti za izčrpno poročilo.
Vesela sem, da si se tudi ti tam dobro počutila,
oziroma, da so nate naredili dober vtis.
Tako kot ti je Trzinka napisala, bi se jaz tudi odločila,
kajti tako boš lahko res "popucala" sama s sabo in
ugotovila vzroke tvojih težav.
Zavedaj se, da je delo na sebi težko, treba se je veliko
potrudit, vse to je utrujajoče, vendar pa svetla luč
v vsem tem je, da je panika ozdravljiva!

Želim ti, da čimprej začneš, hiter začek je pot do CILJA!

Lp 

[anita]

Jutro. 

Tako, vikend sem preživela, bilo je fajn, tudi sobotno jutranje neprijetno tiščanje se ni razvilo v kaj več. Včeraj dopoldne sem bila sicer strašno utrujena (najbrž zaradi ADjev, čeprav tudi vreme ni ravno pripomoglo k temu), ampak sem se potem pošteno naspala in popoldne je bilo ok. Zdi se mi, da mi ADji tudi že rahlo pomagajo? Je to možno? Po parih dneh? Ker zjutraj, ko se zbudim, sem rahlo nemirna, potem pa vzamem AD in se umirim in tudi če se čez dan spomnim kake "grozne" misli, se ne sekiram toliko, jo znam hitro odpravit. V glavnem pa ugotavljam, da se čiiiistooo preveč ukvarjam sama s sabo... 

Toja, kar se tiče pa čimprejšnjega začetka ... Res bom skušala počakat na srečanje s psihologom, ker mi je tudi gospa na CP tako svetovala - če bo pa kriza, je pa rekla, da lahko kadarkoli pokličem (in termin ponavadi dobiš kar hitro). Bomo videli.

Lep dan vsem!

[moljka]

To, da ti AD-ji pomagajo, je bolj psihološki učinek, občutek varnosti.. Pa nič za to, vse, kar ti pomaga pri boljšem počutju, je ok 

Tudi ukvarjanje s samim sabo je dobro, samo moraš iti v pravo smer - ne pa da se obtožuješ in razmišljaš, kaj vse ti fali..  Včasih pač moraš imeti stvari razčiščene pri sebi, da lahko vredu funkcioniraš sam s sabo in z drugimi ter da se maš fajn v življenju   

[anita]

Ja, tega se moram pa žal še naučit, da se bom ukvarjala s sabo v pozitivni smeri - zadnje čase mi to ne gre, razmišljam samo o negativnih stvareh...  In to je po mojem pri meni ena največjih težav... Da "ne znam" biti sama s sabo...  Ampak verjamem, da bo enkrat boljše.

Za ADje se mi je pa zdelo, da je še prekmalu, ja...  No, ja, važno, da je počutje boljše.

[LiLdevil]

hej!

jaz hodim na psihoterapijo in moram priznat, da je po 1 letu veliko boljše z mano ... je res da mam še ful dela s sama s sabo, ampak na določenih področjih sem naredila korak naprej ... tiste hude tesnobe in nenehnega obupa skoraj da ni več ... sem bolj samozavestna itd.

Je pa tko, da to je tudi samo pomoč ... kot nek "odvisen odnos" katerega se moraš potem odtrgat (kot starši) ... je neka opora, korake delaš sam ...


jaz sem pa že po naravi negativc pol je vseskupaj še težje  ampak poskušam in se matram ... that's life 

[anita]

No, glede na to, da vsi pravite, da je psihoterapija ful koristna, sem se odločila, da ne bom nič čakala in sem se kar dogovorila za termin, jutri grem prvič.

Moje počutje je sicer boljše, tistih napadov panike ni več, občasno se pojavi kak manjši, ampak gre. Sem pa ves čas taaakooo utrujena, včeraj sem pol dneva prespala in mislim, da ga bom danes tudi - ampak to so najbrž stranski učinki ADjev... 

[Arwen]

, sem se odločila, da ne bom nič čakala in sem se kar dogovorila za termin, jutri grem prvič.

 

[anita]

  Hvala...

[Suzy]

, sem se odločila, da ne bom nič čakala in sem se kar dogovorila za termin, jutri grem prvič.

 

Bravo!

[Toja]

 

Anita, dobro si se odločila!
Vesela sem, da si boljše!

Lp

[anita]

Hvala vsem za podporo in vzpodbudne besede! 

Prav fajn je vedeti, da me nekdo podpira, čeprav se sploh ne poznamo...   

[pikica*]

hey.. no par besed še z moje strani...
mam podobne probleme, najhuje je to da tudi ne znam biti sama s sabo, tudi socialno fobijo imam, tak da se dobro počutim, samo ob osebah, katerim zaupam.
glede obvladovanja...
1. tehnike sproščanja: najprej se mi je to zdela izguba časa, ko pa sem parkrat poskusila te dihalne vaje, sem bla pa presenečena. in še zdaj, ko pride kakšna tesnoba ali panika, se usmerim na dihanje in res deluje..
2. ˇpogledˇ v otroštvo: zna biti mučno, čeprav se ti na videz zdi da imaš za sabo lepo otroštvo. imela sem že kar nekaj takih pogovorov in sem se začela zavedat stvari iz otroštva, ki se jih drugače ne bi nikoli spomnila. žal so slabe, ampak so odgovor na marsikatero težavo..

tak da, obe tehniki sta zelo učinkoviti, je pa še tu veliko drugih stvari, ki se jih moraš naučiti. npr.samozavest je ključna, ne smeš pustiti, da te ponovni napad tesnobe ali panike spravi na tla, nihanja razpoloženja so pogosta,...

upam, da sem ti kaj pomagala čim več uspehov ti želim !