To nisem jaz

[Arwen]

Arnika hvala za čudežni post. Vračam objem in ga obenem poklanjam vsem tukaj in vsem, ki imajo kakršne koli težave...za boljši jutri, za boljše življenje in za NOTRANJI mir.

lepo povedano 

[kup_mesa]

Spet se oglašam,

takole - prvi teden AD je mimo; do sedaj je bilo pol tabletke Zolofta, jutri pa v skladu z navodili psihiatrinje začenjam z eno celo tabletko. Nekega težkega napredka seveda ne zaznavam, razen (trkam močno na les) odsotnost tiste celotnotelesne bolečine. Stranskih učinkov tudi še ne, razen imam občutek, da imam suha usta. Prebava pa se mi zdi, da se mi izboljšuje.

Do naslednjega javljanja vas vse lepo pozdravljam in vam želim vse dobro!

[Slavka]

Sončni petko  lepo je, ko preberem, da ti gre na bolje....super, kar tako naprej in poročaj nam še kaj 

[trzinka]

Petko, tudi jaz te rada berem. Drži se, tudi naslednji teden ob zvišanju ADja

[Arwen]

Nekega težkega napredka seveda ne zaznavam, razen (trkam močno na les) odsotnost tiste celotnotelesne bolečine.

tudi to je nekaj  ; upoštevaj, da AD začne delovati šele po nekaj tednih jemanja

Pozdrav tudi tebi 

[kup_mesa]

Si bom kar svojo temo prilastil za čestitko:

ŽELIM VAM MIREN BOŽIČ. Ko bodo pa ti "prazniki" (v bistvu so čist navadni dnevi) mimo, pa vam želim tisto, kar je res pomembno - notranji mir, harmonijo in dosti poguma za vzdrževanje takšnega stanja. Nam, ki pa nam to trenutno manjka, pa želim dobre dereze, da prilezemo po tej hudičevi steni iz te temačne "karkolinasžematra" na sonce in se mu začnemo na veliko nastavljat. Uživajte življenje!

LP
SONČNI_petko

Še update mojega stanja: minil je teden dni in 3 dni jemanja Zolofta, sedaj sem tretji dan na polni tabletki 1x dnevno. Moja opažanja: vidno se mi povečuje apetit, občutek imam, da se mi v ude (tako dlani in stopala) vrača toplota. Še vedno trkam na les, kajti celotelesna bolečina je še vedno odsotna. Anksioza pa seveda še prisotna (seveda niti ne pričakujem izboljšav še tako hitro).

[trzinka]

Petko, samo vztrajnost

Tudi tebi vesele dni 

[kup_mesa]

Pozabil sem še dodat...imam občutek da se mi je malo popravil ta ljubi kratkoročni spomin...kar je naravnost čudovito!

[kup_mesa]

Ravno zdaj me je našla spet, ta anksioza. Roke mi spet gorijo . Peče . Yet another round - in the red corner...anksa....in the blue corner Petko! Petko will win by knockout.

Lepo nedeljo vsem!

[Toja]

  :)petko!

šele danes sem zassledila tvojo zgodbo, ki sem si jo prebrala , me je kar streslo, vendar sem brala zelo hitro in ugotovila, da če bi jo pisal danes bi bila drugačna.
V tem času si dosegel velik uspeh, lahko si ponosen nase.
Današnje pisanje me je spomnilo name, tudi jaz sem doživljala takšne napade, sem mislila da bom pregorela, tisto grozno pečenje rok, nog, pa tudi to je minilo.
Velikokrat sem letala od umivalnika do umivalnika, da sem si roke hladila, imela
sem občutek , da sem v obraz rdeča kot rak, pa sem bila vsa bleda, potem pa je tako kot je prišlo tudi odšlo. Saj si sam odgovoril, da te je spet napadla anksa.
To se dogaja vzponi in padci, tudi meni se sploh, če imam kaj pred sabo ali moram kaj naredit posebnega, pa nisem sigurna, če mi bo ratal.
Vem, da bo tudi tebi minilo, pa tudi vrnilo se bo, pa te ne mislim strašit. Vse rabi svoj čas, ker pa si ti pravočasno poiskal pomoč, bo sigurno pri tebi ta pot krajša.
jaz sem to spoznala prepozno, s raznimi psih. se borim že 20 let, pa poglej še sem tu in mislim biti še nekaj časa.

Veliko so ti že povedali v raznih odgovorih, tako da nimam kaj dodati
Bodi trden in vztrajaj!
Želim pa ti prijetne praznike in čim manj obremenitev!

[trzinka]

Petko, veliko si napredoval Seveda bodo še kdaj pa kdaj padci. Pomembno je, da se jih ne ustrašiš in greš naprej. Poznam te pekoče bolečine, grozne so, ampak nič ti ne bodo naredile. Povzročijo ti jih pa nezavedne misli, pridejo iz podzavesti Poskusi se čimbolj sprostiti ali pa zaposliti, večkrat na dan. Jaz sem tudi imela že parkrat ponovitve paničnih napadov in anksa se prikrade večkrat. Ampak veš kaj, udarim nazaj. Ne pustim se več

Drži se

[Eveline]

Oj!
Jaz se tudi vračam na ta forum, čeprav je izgledalo, kot, da je samo prišlo in odšlo. Dolgo sem iskala po forumu nekoga, ki ima tako grde misli kot jaz in našla tole. Prebrala sem celo zgodbo do napredovanja, ker tudi jaz ugotavljam, da brez AD ne bo šlo. Tako se trudim, da bi se dvignla nazaj na noge ampak mi je zmanjkalo moči. Kot, da imam dva glasa v sebi. Eden mi skos ponavlja grde misli (kaj če umrem, kaj bo potem, kaj bo z mojimi bližnimi) in drug dober glas, ki govori naj živim, naj bom jaz..sam je drugi glas zmagal. Nimam energije nimam apetita, nič me več ne nasmeje, nič me ne sprosti..sem sam še  senca same sebe. Edino spala bi, ker šele tako pozabm! Zjutri se pregovarjam sama s seboj dolge minute, da se dvignem iz postelje. In tako kot Petko, sedim v postelji za računalnikom in hodim na cigaret..in tu se konča!! rada bi bila spet stara jaz, z nasmehom z vizijo za prihodnost. Neverjetno je kok se ti to usidra v dušo..enostavno si ne morš pomagat!! Tud če hočš..jz sem vztrajala ampak mi je zmanjkalo moči...

Zelo sem vesela zate in tudi sama po novem letu začnem iskat pomoč!!!!

Pa upam da bo 2010 bolj pozitivno!!!

[trzinka]

Eveline , dobro si se odločila. Naj ti v prihodnjem letu zopet posije sonce

[kup_mesa]

Spet jaz! Kako ste ljudje? Meni so se nekateri simptomi poslabšali, nekateri pa poboljšali, v generalnem pa imam občutek, da se nekaj premika na boljše. Je pa takole...ko nisem poiskal strokovne pomoči je bil boj desetkrat hujši. Ker kadarkoli je prišla anksa napadat, sem počakal, da je odšla in trpel bolečine. Prav potlačil sem jo. In se je vedno vrnila - seveda, saj sem dober gostitelj. Anksofil. Potem pa sem začel sam pri sebi razmišljat. Stvari so nenormalno enostavne. Problem je, da jih mi zakompliciramo. Zakaj se tako krčevito borimo proti nekaterim stvarem? Namesto, da bi jih poskušali razumeti in se iz njih nekaj naučiti? In zato so po moje te borbe z psihičnimi pa tudi fizičnimi tegobami tako težke za nekatere, za nekatere pa tako "lahke".

Pa zdi se mi, da je ta globalizacija pa ta hiter tempo življenja tudi sinonim za prinašalca takšnih stanj. Uničevalci duše, jaz pravim tem kapitalizmom in temu sranju (za bodočega ekonomista je to bogokletna izjava verjetno).

Toliko za sedaj.

Eveline, boksarske rokavice si nadeni, pa v boj. Ni boljšega kot kroše anksiozi.

[kup_mesa]

Nisem omenil še, da grem po novem letu na svoje in v službo.

In se tega zelo veselim!

[trzinka]

  tole pa spada pod rubriko, pohvalite se

[Slavka]

Petko  od tvojega prvega zapisa in do danes ni preteklo veliko časa, vendar je zaznati velikooo napredovanje. Si bolj samozavesten, se boriš in poleg tega si prepričan, da boš zmagal  Bravo! Lepo je, navdihuješ nas in spomniš, da se obupat pa res ne sme, pa čeprav je kdaj malo slabše počutje in se dan vleče kot žvečilni. Res sem vesela zate 

[Arnika]

Petko, se ti po dolgem času spet oglašam. Zadnje čase me tesnoba in depresija ne zapustita in se večina časa ukvarjam sama s sabo, pa občutek imam, da nimam energije za druge ... No, sem se zdaj prisilila tebi pisat.
Tudi jaz vidim velik napredek, predvsem pa optimizem.    Zreš naprej kljub temu, da ti je težko. In me kar navdihuješ.  Vzel si življenje v svoje roke. 
Vse dobro ti želim na tej poti in ... drži se! 

[Arwen]

Nisem omenil še, da grem po novem letu na svoje in v službo.

čestitam 

[kup_mesa]

Takole, dobri ljudje!

Pa je prva psihoterapija za mano. Stanje je boljše, ostajam na Zoloftu, psihiatrinja je rekla, da priporoča jemanje le-tega leto dni. Nadaljnje psihoterapije imam po dogovoru. Strinjala se je z mano, da je odhod na svoje in služba dober in realen začetek, da začnem živeti SVOJE življenje.

Bom vas obveščal o napredku. Do takrat in še naprej pa vam želim svetline v življenju, same dobre stvari, notranji mir in harmonijo. In seveda dobre boksarske rokavice za boj proti vsem strahecom, ansiozicam in depresijicam.

Lepo vas pozdravljam,
Sunny_Friday