Potapljam se

[Araya]

Čez slabega pol leta. Saj vem ... do takrat je še ... slabega pol leta. Torej  je tudi jasno kaj moram početi.

Danes sem imel kar dober dan. Bil sem koristen. To me pomirja.

Tisto kar mi je še vedno pri vsej stvari zelo všeč je red, ki ga služba vnaša v življenje. Nenadoma mi zelo paše iti spat ob 9h, vstati spočit ob 5h, se urediti, si pripraviti kar izdaten zajtrk, oditi uro in pol kasneje v službo... in to dvajset minut prej kot bi bilo nujno, samo zato, da se v miru pelješ tja... in pot tja je zanimiva, lepa... nobene gužve... pol ure prijetne vožnje po podeželju.

Nekoč sem delal na enem ministrstvu... če samo pomislim kako me je včasih zvijalo v želodcu, ko sem se peljal tja... Bilo je grozno. Tuhtal sem o rečeh, ki me čakajo in o rečeh, ki bi me morale čakati, pa me niso, ker je nekdo nekje zamočil... odgovoren sem bil pa jaz.

Notri me stiska in boli.

[Toja]

 

Bravo Araya!

Ko sem te začela brat, sem bila tudi jaz skeptična,
da ti bo uspelo, vendar me ti iz dneva v dan presenečaš.
Res si čudovit človek. Pri tebi se potrjuje pravilo
DELO KREPI ČLOVEKA!
Sploh te več ne prepoznam, si to res ti!
Kaj pa, če se ti posreči in v jeseni ponovno začneš isto delo???
Privoščim ti!

Drži se še tako naprej, res si zelo napredoval!

Lep pozdrav!

[Daisy]

Danes sem imel kar dober dan. Bil sem koristen. To me pomirja.

Tisto kar mi je še vedno pri vsej stvari zelo všeč je red, ki ga služba vnaša v življenje. Nenadoma mi zelo paše iti spat ob 9h, vstati spočit ob 5h, se urediti, si pripraviti kar izdaten zajtrk, oditi uro in pol kasneje v službo... in to dvajset minut prej kot bi bilo nujno, samo zato, da se v miru pelješ tja... in pot tja je zanimiva, lepa... nobene gužve... pol ure prijetne vožnje po podeželju.

Urejen in ne preveč natrpan urnik preverjeno pomaga pri depresiji.   
Pri BMR, katere znaten delež predstavljajo depresije, je npr. osnovno pravilo, kako čimlajže shajati z njo: urejen strukturiran dan (vstajanje ob isti uri, urejena prehrana, dovolj spanja, gibanje,...). 
Ena od terapij, ki jo priporoča dr. Dernovškova, je tudi pasji ljubljenček (ljubezen, ki ti jo vrača z obrestmi, obvezni sprehodi, skrb zanj,...).  Če imaš rad živali, le razmisli o tem!


Lep dan! 

[martinca]

Lepo te je brati, Araya, jaz sem ti že v začetku povedala, kot vse ostalo, da si tak človek in da bo s tabo znatno bolje, ko boš delal in to zaradi reda in občutka koristnosti. Naj traja 

Se bojiš potopa?    Poplav je res toliko, da... 
 Bolje se je bati potopa kot vode.


Kaj če bi ti prosil tega človeka, ki ti je dal to delo in te je rade volje sprejel, v kolikor ne obstaja možnost podaljšanja zaposlitve, ali pozna koga, ki išče ta profil delavca, kot ga imaš ti, da bi rad to delal tudi v bodoče. Mislim, delodajalci iz šol, se med seboj poznajo, pa bi dal dobro besedo zate. 
 
Še nekaj o iskanju službe, prinašalke duševnega ravnovesja. Najbolj rizična skupina glede zaposljivosti smo ravno osamljeni ljudje, stari med 30 in 40 let. osnovni vzrok pa je pomanjkanje družbenih stikov in socialnih vez. Vezištvo in druženje namreč danes edino omogoči delo. Žalostno, a resnično. Je odveč misliti, da na razpisu zmaga najboljši, ampak se v resnici v službo pride danes po vezah : to so nam žal rekli na delavnici za brezposelne. Sama vodja delavnica, 35 letna mati 3 otrok, je rekla, da je povsod dobila po vezah , recimo v centru za tujce v Postojni ji je zrihtal njen mož policaj, ki je bil tam prijatelj z ne vem kom... 
Sem prej mislila, da je izkoriščanje vez korupcija, pa zdaj izvedela, da to velja samo za pomembne posle! Za nas, mali folk, pa so menda dovoljene in v naše dobro.  Kako se je svet spremenil, tud mene je povozil čas...

[Suzy]

Res je ,kar ti je priporočala Daisy po predlogu dr.Drnovškove. Pasji ljubljenček je ena oblika terapije,ki marsikomu pomaga,vsaj men .
Res,da je ena velika obveznost in skrb,te pa ob tem odvrača od neprijetnih misli in ti zapolni čas s sprehodi,crkljanjem,učenjem ...Vse to se ti povrne z obrestmi,saj je pes največji človekov prijatelj,predvsem zvest,če si mu seveda vdan in mu nudiš dovolj ljubezni in pozornosti
Premisli Araya!!
Sem pa vesela tvojih pozitivnih sprememb,čeprav imamo vsi kak dan bolj siv.

[Arnika]

Araya, pospravljam po sobi in si vrtim Pachenbelov Canon ... Pa nate sem se spomnila ob teh nežnih zvokih, ki te kar odpeljejo na lepše ...

http://www.youtube.com/watch?v=DZHw9uyj81g&feature=related

Bodi lepo še naprej. Zelo dobro ti gre!

[Araya]

Arnika hvala za Pachelbelov Kanon. Jaz ti pošiljam posnetek enega mojih ljubših organistov Philippa Lefebvra... organista v Notre Dame v Parizu, kjer je poleg njega "titulaire" tudi Olivier Latry, ki mi je najljubši sodobni organist in zgled, ki ga sicer v ničemer ne dosegam, a vseeno zgled. Torej Lefebvre:
http://www.youtube.com/watch?v=FlXMAgcJhvc

Sicer pa moje razpoloženje precej niha odkar sem končal z AD. Po svoje sem vesel, da sem sedaj brez tovrstnih zdravil, po drugi strani me je še malce strah.
Neprestano se trudim biti v teku, televizija sploh ne gledam več - tudi časa ni, pišem blog in nov članek, hodim v službo, kjer se res dobro počutim, trudim se ne jeziti, vsaj ne preveč.
Zadnje dni me obhajalo čudne slutnje, pojavile so se celo nočne more. Moral sem se ustavili in razčistiti, pred čem bežim. Mislim, da pred ničemer. Upam.

Živim neizpolnjeno življenje in kot vsako neizpolnjeno bitje, sem obsojen na trpljenje zaradi  manjkajočega, dokler si tega ne pridim, ali ne zavzamem do tega sprejemljivega stališča. Racionalizacija je pomembna.

Kakorkoli že, te reči res kar precej zmanjšajo kvaliteto življenja.

Tako, za konec še Olivier Latry, malce bolj razgrajaška improvizacija. Neverjetno kolikšna energija je v tem, ne prav velikem možaku.
http://www.youtube.com/watch?v=qSxVO3EoCRM

[Araya]

Zadnje dni padam. Popolnoma brez volje in moči ... pravzaprav brez "volje do moči". Ne vem kaj naj. Znotraj me dobesedno boli. Sovražim to tesnobo. Brezizhodnost in brezup. Ne vidim se več. Rad bi živel.

[Arwen]

Rad bi živel.

torej bo potrebna akcija...

[Daisy]

Rad bi živel.

torej bo potrebna akcija...

Se strinjam! 

Drži pesti! 

[Toja]

 

Araya, bodi srečen, da si prišel tako daleč,
trenutno je tak čas in vreme, da vsi malo
padamo.
Potrudi se, sonček bo posijal in bo vreme
postalo bolj konstantno in bomo tudi mi vsi
bolj polni energije, vsi bomo zaživeli kot
pomlad!

Držim pesti zate in za vse nas,
saj vsi ŽELIMO samo k enemu cilju!

Lp

[Arnika]

Araya, že nekaj časa te ni zaznati tukaj. Kako si?

[Araya]

Trenutno ne ravno najbolje, ker je tisto, kar sem imel za malo razvlečen prehlad nekakšen "gnojni bronhitis". Iz mojih pljuč prihajajo neverjetne količine raznih telesnih produktov. Upam, da bo amoksoiklav prijel.
Sicer sem kar znosno.
Prazniki so me popolnoma izčrpali in mislim, da bo treba dobiti še koga za to delo, ker sam ne zmorem, ... pa tudi nočem toliko časa namenjati tej dejavnosti.

Še vedno sem v sebi napol živ.

Kupil sem si šotor... to moški rabi! 

[Toja]

 
Araya lepo, da se malo javiš!
Vse bo minilo potem pa spet
pogumno naprej!

Nameni nekaj časa tudi SEBI!

[Araya]

Sicer je pa res, da sem kar malo žalosten zaradi odnosov s sestro... ne vem, kaj sem ji naredil, a se obnaša tako ignorantsko. Kot da sva bežna znanca. Niti vpraša me ne kako se... na moja vprašanja samo na kratko odpika.

Mislim, da bi bilo zelo dobro malce shujšati... kakih 20kg bi bilo super. Ne vem kako naj se tega lotim. Zaenkrat sem se odločil, da sladkarij ne bom kupoval, pekel... predvsem pa jih ne bom jedel sam. Mislim, da bom začel teči ... to bi bilo nujno. Samo še superge moram kupiti.
Ima kdo kaj pojma o teh rečeh? Želel bi kak nasvet ... trenutno me je precej preveč, kar je ogabno... se mi zdi.

Vesel bi bil kakega nasveta, glede začetka in opreme.

[Toja]

 

Araya haj!

Prebrala sem tvoj post, verjamem, da ti ni prijetno, da se tvoja sestra
sploh ne zanima zate. Kolikor se spomnim to traja že ves čas.
Poskusi se tega navadit in se osredotoči samo nase in jo pusti
pri miru.
Glede tvojega hujšanja pa tole:
Lepo si si zastavil!
Jaz sem dala stran vse sladkarije, jem vso hrano, vendar si jo
naložim na majnši krožnik in nikdar ne jem po 18h zvečer, razen
jabolka, grenivke ipd.
Uspelo mi je shujšat kar skoraj 10 kg v dobrih 10 mesecih,
glede na to, da se zelo malo gibljem.
Ti pa si omenil še gibanje tek, kar ti bo dodatno zbilo kg.
Zdaj se bodo začeli lepi dnevi in prični s tekom in sicer tako,
da boš za začetek tekel nekaj metrov, nato hoja, spet tek in
potem, ko začutiš, da lahko to podaljšuj.
Glede superg pa tole: v Hervisu (če imaš možnost) imajo na izbiro
ogromno superg po zelo ugodnih cenah in raznih akcijah.
Tam ti bodo svetovali točno kaj rabiš-v ceni ne pretiravaj, za začetek
je vse ok, samo da je copat mehak! Kupiš si tudi kakšne legice in majico,
ni pa nujno.

Želim ti, da začneš čimprej in javi se!

[Arnika]

Jutro, Araya!

Ti je Toja že zelo dobro svetovala glede teka, jaz samo še dodam svoj 

Glede sestre pa: menim, da bi se moral nehati vrteti okoli nje. S svojim obnašanjem le zbuja pozornost pri tebi. Začni se ukvarjati sam s seboj, tekaj, pojdi taborit  , preprosto uredi si svoje življenje, da boš v njem užival. Sestra bo takrat mogoče sama prišla do tebe in ti ji lahko rečeš, da ti je hudo zanjo, da trpiš, ker se tako obnaša do tebe, vendar: ne moreš sprejeti njenih težav na svoja ramena in da je za svoje življenje odgovorna samo ona sama.

  Pa pozdravi se čim prej!

[Araya]

Saj na nek način jo razumem, kako bi je ne. Ima svoje življenje. Moti me to, da  vanj, kot njen edini brat in edini član družine, nisem niti malo vključen. To me moti in boli, pa naj se sliši še tako sebično.

Včeraj sem začel piti sok rdeče pese - za odpornost. To sta včasih počeli mama in sestra. Obe sta se zraven pačili in kremžili, meni pa se zdi čisto v redu. Zelo dobro mi dene počitek. 

Mislim, da bom sprva začel s hitro hojo in nato s tekom, da vsaj pridobim na kondiciji. Kako pa je s tekom v dežju? Obstajajo kake superge za tak primer? Kaj so pravzaprav legice ... tekaške hlače? Samega sebe si v tem sploh ne predstavljam... morda je to še bolje, se bom vsaj manj obiral.
Najraje bi tekel zjutraj, okrog petih.

Pred leti sem že načrtno tekal po par tednov in kolesaril. Mislim, da med tekom nekako poštimam svojo psiho, ki je bila v zadnjem letu v hudi krizi in bo gotovo še, če ne bom kaj naredil okrog tega.

Vse bolj dojemam tisto, kar sicer že dolgo vem, namreč, da večina mojih težav s samim seboj izhaja iz lastne neodgovornosti do sebe, iz prepuščanja toku, ki je v bistvu spirala trpljenja, depresije in lahko vodi le v samomor ali odvisnost.

Ne vem, če mi bo uspelo. Strah me je, da mi ne bo, da ne bom zmogel, da mi bo upadla volja. Neuspeh me potrjuje v lastni faliranosti, zato si ga res ne želim... nisem pa prepričan, da ga ne bo.

LP
in se priporočam za kak nasvet. Pa ne me preveč kregat, se že sam dost.

[Arnika]

Araya, 

Kaj naj ti napišem ... veš kako drugače zveniš zdaj, kot pa v tvojih začetnih postih? Iz tebe veje - življenje. In to je tako krasno čutiti!

Vse bolj dojemam tisto, kar sicer že dolgo vem, namreč, da večina mojih težav s samim seboj izhaja iz lastne neodgovornosti do sebe, iz prepuščanja toku, ki je v bistvu spirala trpljenja, depresije in lahko vodi le v samomor ali odvisnost.

  Sprejemaš življenje v svoje roke in ga s tem obračaš, razvijaš na bolje. Res čestitke!
Pametno, da začenjaš s hitro hojo. Pridobil boš na kondiciji in pripravil telo  za večje fizične aktivnosti. Toplo pa ti priporočam, da delaš tudi vaje za krepitev mišic na nogah in utrjevanje kolenskih vezi. Kolena so med tekom dosti obremenjena. Čuvaj jih, da ne boš kot jaz  s poškodovanim meniskusom okoli skakal.  Pa čim manj teci po asfaltu, ker to 'nabija' kolena.
Tečeš lahko kadarkoli - v dežju, snegu ... Rabiš le nepremočljivo obleko, lahko tudi navaden anorak, pa kapo s šilcem na glavo. Glede oblačil ne komplicirat - navadna trenirka in majica, glede superg ti pa priporočam, da kupiš dobre, da so gležnji v njih trdni. V Intersportu ti znajo zelo dobro svetovati, katere superge so zate glede na to ali si pronator ali supinator (oblika stopal). V Tomas sportu na Čopovi v LJubljani lahko greš na test in analizo teka s kamero. Mislim, da je zastonj ...

Srečno, Araya!
Pa še to, ne boj se, da ti ne bo uspelo, ker ti bo. Seveda kdaj pa kdaj pademo malo nazaj in se nam zdi, da smo spet na istem in da bo spet večno trajalo, ampak to NI RES. Vsakič znova se lahko poberemo in vsakič znova se hitreje in lažje poberemo nazaj. 

Jutra so pa za tek baje najlepša. Meni je bilo preveč lepo spat pa tudi moj organizem zjutraj pptrebuje najprej zajtrk, tako da sem tekla ob popoldnevih ali zvečer.

Lep, lep dan

[Araya]

Pozdravljeni,

v zadnjem mesecu se je zgodilo par stvari. Sedaj pretečem vsak dan približno 5km. Malce sem že shujšal. Prve tri tedne me je - sicer ne med tekom - precej mučilo levo koleno, zadnjih nekaj dni pa so se bolečine umirile. Tečem po zelo lepi dolini, ob reki, večinoma pod drevesi, po makadamski gozdni cesti. Tečem popoldne ali proti večeru, največkrat na poti iz službe. Po 18. ne jem, samo pijem čaj, vodo. V kratkem bom imel okrogli rojstni dan in takrat se bom morda moral malo pregrešiti glede hrane, že zaradi prijateljev. Sicer jem skoraj vse, le bolj pazim na količino, na maščobe, kruh jem samo pri zajtrku... malica je sadje itd..

Kljub vsemu sem imel zadnje tedne spet precej težav z depresijo, posebej hudo je bilo kake tri dni predprejšnji teden. Zato sem šel do zdravnika, ki mi je znova predpisal asentro. Ne me kregat... bilo je precej hudo in glede na to, da mi je zdravilo prejšnjič pomagalo, sem se odločil, da se nima smisla mučiti.

Sicer me še vedno mučijo temne misli. Predvsem pa osamljenost... ta včasih kar boli. Ne vem kako naj živim, da bom imel normalne odnose z ljudmi. Neprestano se bojim, da bi jih preobremenil s seboj. Tu bi morda potreboval kak nasvet.

lp