Kako biti sama?

[jesenka79]

Uf, dolgo!

Zagotovo je pri osamljenosti več dejavnikov, tako kot pri drugih zadevah, a za operativo je v grobem po mojem najbolj povedno, kar je napisala Aslan na začetku.
Zagotovo je neko prahrepenenje v vsakem od nas. In nihče nima v vseh trenutnkih vsakdana, in včasih tudi v izredni situaciji ne, nekoga ob sebi.
Če imaš osebno vero, si tu v prednosti, ker veš, da zate skrbi ljubeči Oče, da si odrešen etc.
Če pa grozi Nič, da te posrka, pa zagotovo ni prijetno. A to je že bolj stvar filozofije in religije, tj. duhovna raven. Če je kdo bral Viktorja Frankla, pozna pojem "noogene nevroze", tj. nekakšne stiske zaradi občutka pomanjkanja globinskega smisla življenja. S tem se psihiatrija najbrž ne ukvarja kaj dosti, ker se prepleta že s filozofijo/ religijo. Ali pač poznate koga?

[ton]

Poznam ljudi, ki povsem udobno živijo brez smisla - pa ni z njimi prav nič narobe, samo drugim se zdijo čudni in nemogoči. In poznam ljudi (z eno celo živim), ki bodisi živijo ali pa bi brez slehernih težav živeli sami, brez partnerja, jim pač neka prijateljska socialna mreža povsem ustreza. Oboji me čudijo, so različni od mene, jim pa moram priznavati enako legitimnost, da so, kot jo priznavam sebi.
Je pa zanimivo, Jasenka, da v to enačbo nikdar nisem všteval Boga. Če pomislim, so vsi moji znanci omenjenega tipa ateisti - res pa je, da se gibljem v pretežno brezbožnih krogih in nimam izkušenj denimo z ne-smiselnim vernikom. Zanimiva zadeva za premislek.

[Arwen]

Če imaš osebno vero, si tu v prednosti, ker veš, da zate skrbi ljubeči Oče, da si odrešen etc.

jo imam, pa je pri meni daleč od tega, da bi bila zaradi tega kaj v prednosti....

[jan24]

Zdaj se ti začenja pot spoznavana sebe..
Kdo si v resnici....kaj so resnično TVOJe potrebe, želje, cilji...
Ženske se mnogokrat prilagajmo partnerjem..in živimo "za njih" in s tem izgubimo SEBE.
Zdaj je čas da najdeš sebe.

Tukaj ti lahko fajn pomaga kak dober psihoterapevt. (zdravljenje z pogovorom)
Da se zaveš svojih vzorce po katerih živiš,
da morda sploh ozavestiš nezavedne vzorce, ki te bremzajo...
da prepoznaš svoja prepričanja, ki te morda vedno peljejo v napačno smer...
Da prepoznaš KAJ iščeš v partnerjih, ZAKAJ potrebuješ nekoga nujno ob sebi...

Poglabljanje vase, v tvoj notranji jaz....
Meditacija je zelo dobra duhovna vaja..kjer se osredotočiš nase.

Odkriti ljubezen v sebi in razviti ljubezen do sebe.
Znat bit samostojna in znat osrečevat sebe.
Taka oseba lahko nato razvije zrelo partnerstvo, brez posesivnosti.

To kar je Aslan napisala sej s tem ni nič narobe. Samo to je definitivno najtežja pot. Jaz bi se izogibal takih poti(osebna in duhovna rast). Ljubezen do sebe ni nič drugega kot postopno osvobajanje strahu pred samim sabo. Takšne poti pa znajo bit dolge, polne trpljenja, stisk, muk, sej nekateri to že veste, ker sami po njih hodite. Ni pa mi jasno zakaj jih tako radi priporačate drugim. Kaj če ste sami nesrečni in trpite morajo zato še drugi. Osebna, duhovna rast, delo na sebi to ni nič drugega kot stran vržen čas, da ne govorimo kolk muk si še človek zraven povzroča. Sem prepričan da obstajajo krajše poti, manj boleče. Sicer pa, vsak ma svojo pot.

[Tayana]

Sicer pa, vsak ma svojo pot.

 

[Mcmurphy]

kaj bi konkretno bil tvoj predlog, Jan?

[matheu__]

Sem prepričan da obstajajo krajše poti, manj boleče.

Droge? 

[jan24]

kaj bi konkretno bil tvoj predlog, Jan?

Moj predlog je met jajca, pogum in ne stopit na najtežjo pot.

Sem prepričan da obstajajo krajše poti, manj boleče.

Droge? 

sex in rocknroll 

[Mcmurphy]

kaj bi konkretno bil tvoj predlog, Jan?

Moj predlog je met jajca, pogum in ne stopit na najtežjo pot.

Konkretizirajmo to malo.

[jesenka79]

Gre za znano vprašanje: čemu trpeti (tudi osamljenost, pa soočanje s svojimi ranami v procesu osebnostne rasti).

Osebno zaupam, da je kljub trpljenju z menoj ljubeči Oče, ki mi ne nalaga večjega križa, ki sem ga zmožna nositi. To trpljenje je lahko tudi psihično ali duhovno. Trpljenje lahko darujem, za blagor bližnjega. To mu daje smisel. Tudi bolnik, ki je priklenjen na posteljo, lahko moli in je duhovno povezan z Bogom in ljudmi.

Seveda pa mora vsak osebno odgovoriti na to vprašanje, mene je pač prepričalo krščanstvo. Hvaležna sem materi Cerkvi za "veselo ozanilo".

Osebnostna in duhovna rast se mi zdi osvabajajoča. Kot pri vsem kar je vredno, pa je potrebno delati, poleg tega pa imeti ob sebi dobrega vodnika (psihoterapevta, duhovnega vodjo). Naletiš lahko na pasti, ki ti poberejo precej energije. Tudi v krščanski vzgoji so, npr. prav ta krivda in sram, pa spolne zavrtosti, razne prepovedi. Zelo važno se mi zdi, da začutiš in si tudi sam daš dovoljenje misliti, govoriti in početi kakšne stvari, ki si jih želiš, a so ti prej povzročale občutke krivde in sramu.

Dovoliti si je dobro tudi razpisati se ali razgovoriti o svojih težavah.

Iz svoje izkušnje lahko rečem, da je pot včasih bolj prijtena, ko se prepustiš in čutiš, da te Vsemogočni razvaja, drugič spet preizkuša, kot da bi rad videl, koliko lahko zmoreš. Včasih počivamo na plaži, drugič se potimo v vročem soncu v breg ... Morda je Jan v fazi, ko mu je vse lahko, rad pa tudi oporeka, morda tud zato (tud jaz to počnem) da nimamo vsi istega mnenja, ker je tako bolj zanimivo. In smo drugi bolj motivirani, poiskati še kakšne dodatne argumente za ali proti.

 

[jesenka79]

Lady Moon, kaj pa ti misliš o vsem tem?

[Atropina]

lahko bežiš od samega sebe na tisoč načinov - z delom, vezami, drogami, seksom, roc'n'rollom če hočete. ampak enkrat te prej al slej ujame in moraš se začet ukvarjat sam s sabo. in s tem od česar si tako bežal. pa mogoče niti nisi vedel da je to beg od samega sebe. mogoče si mislil, da se s tem iščeš pa se v resnici nisi.

in ko je enkrat tak čas zate, je vse kar rabiš, neskončen tolmun samote - mir in čas, in tam ni prav nobene osaljenosti več. takrat je to edino kar potrebuješ.

[jan24]

lahko bežiš od samega sebe na tisoč načinov - z delom, vezami, drogami, seksom, roc'n'rollom če hočete.

Pa kaj ni smisel življenja v tem da delaš, da maš punco, da se zabavaš, včasih da tut sexaš, drogirat sam včasih al pa še boljš nič.

enkrat te prej al slej ujame

Kdo te ujame? sam da ne črni mož al pa bav, bav.

in ko je enkrat tak čas zate, je vse kar rabiš, neskončen tolmun samote - mir in čas, in tam ni prav nobene osaljenosti več. takrat je to edino kar potrebuješ.

wow, kako lepo napisano.

[harlekina]

lahko bežiš od samega sebe na tisoč načinov - z delom, vezami, drogami, seksom, roc'n'rollom če hočete.

hmm.... iz tega bi sledilo da je pravzaprav vse ali pa skoraj vse kar u življenju počnemo, beg od samega sebe? Po moje stvar le ni tko preprosta.

[jan24]

in ko je enkrat tak čas zate, je vse kar rabiš, neskončen tolmun samote - mir in čas, in tam ni prav nobene osaljenosti več. takrat je to edino kar potrebuješ.

Atropina še zmeraj mi ni jasno kaj si hotela s tem povedat, to je kr neki.

[Mcmurphy]

Še čakam na kaj konkretno napišeš, Jan.

[jan24]

kaj bi konkretno bil tvoj predlog, Jan?

Moj predlog je met jajca, pogum in ne stopit na najtežjo pot.

Konkretizirajmo to malo.

Nimamo kaj konkretizirat. Maš pogum al nimaš.

[Mcmurphy]

Napisal si, da metoda od Aslan po tvoje ni optimalna, nisi pa ponudil nič v zameno. Sploh nisi nič konkretnega napisal...

Torej, kako se konkretno naj človek tega loti po tvoje?

[jan24]

Ej ne vem, jaz osebno bi dalel vse obratno kar je napisala Aslan.

[Arwen]

Osebna, duhovna rast, delo na sebi to ni nič drugega kot stran vržen čas, da ne govorimo kolk muk si še človek zraven povzroča.

 

Zdaj se ti začenja pot spoznavana sebe..
Kdo si v resnici....kaj so resnično TVOJe potrebe, želje, cilji...
Ženske se mnogokrat prilagajmo partnerjem..in živimo "za njih" in s tem izgubimo SEBE.
Zdaj je čas da najdeš sebe.

Tukaj ti lahko fajn pomaga kak dober psihoterapevt. (zdravljenje z pogovorom)
Da se zaveš svojih vzorce po katerih živiš,
da morda sploh ozavestiš nezavedne vzorce, ki te bremzajo...
da prepoznaš svoja prepričanja, ki te morda vedno peljejo v napačno smer...
Da prepoznaš KAJ iščeš v partnerjih, ZAKAJ potrebuješ nekoga nujno ob sebi...

Poglabljanje vase, v tvoj notranji jaz....
Meditacija je zelo dobra duhovna vaja..kjer se osredotočiš nase.

Odkriti ljubezen v sebi in razviti ljubezen do sebe.
Znat bit samostojna in znat osrečevat sebe.
Taka oseba lahko nato razvije zrelo partnerstvo, brez posesivnosti.

...na dolgi rok obrodi sadove

Sem prepričan da obstajajo krajše poti, manj boleče.

jap, tudi to drži, a- kam te ta pot pripelje?