Trnova pot in neizmerna želja

[987]

Za mano je hudičevo naporen dan. Totalno utrujen, izmozgan...vendar se je splačalo. Sam sebi in tudi vam (skupaj s Francko in Lostom) sem dokazal, da se da. Kljub depresiji, hudi anksioznosti še vedno biti aktiven. Dobro leto nazaj sem v takem stanju ostal doma za štirimi stenami in dobro vem, da sedajle lahko ponovim preteklost. Če spustim vajeti, sem lahko v zelo kratkem času čisto v luknji za 4 stenami.
No, da ne bom pobiral tujih zaslug. Danes je bila pobudnica vsega skupaj Francka. Brez njene volje, tudi malo teženja in prepričevanja bi jaz danes ostal doma. Tako pa...  Najlepša hvala za brco.

V zadnjih dneh mi hodi po glavi kaj mi je depresija v življenju že vse vzela. Kaj pravzaprav mi še lahko? Vem, vaš odgovor bo: »Pomisli kaj vse ti je dala.« Po svoje imate prav. Po drugi strani pa mi je vzela moje edine sposobnosti, življenjsko energijo, tisto pravo voljo,... Kaj je ostalo od mene pri 21ih... Raje ne bom o tem.

Resnično ne zastopim kako me lahko tako matra. Ne zastopim. Počasi in potiho je prišla iz zraka, od nikoder... Porablja mi res vso energijo. Energijo ki bi jo potreboval za življenje. Sedaj pa vso vlagam v to, da se ne ustavim in potonem kot kamen (mislim, da to sploh ni vprašanje). Kaj pa ko bo enkrat te energije zmanjkalo, kot zmanjka vsega v življenju. Tega me je resnično strah. Dosti ljudi se boji, da nikoli ne bodo bolje. Hja, jaz vem da bom nekega dne. Čeprav bom moral verjetno še nižje, ampak vem da bom zlezel nazaj. Ampak kaj mi pomaga ta misel, če pa bom vedel, da me lahko kadarkoli že za vogalom čaka ponoven padec. Je to življenje? Okey saj se borim in vse, samo strah me je, da mi bo nekega dne enostavno dovolj. Hočem živeti, hočem se boriti...koliko pa človek lahko zdrži??

Jutri me v službi čaka še uvajanje v totalno novo stvar. Pravzaprav dosedaj sem delal en del posla, po novem pa naj bi kar celotnega. Novi ljudje, učenje... Moji strahovi in stanje... Moje dojemanje je trenutno, vsaj mislim, da na "vrhuncu moči" in moji strahovi prav tako... Tam kjer sem bil dosedaj, sem se lahko vsaj malo skril, delal po svoje, zakril tesnobo...tukaj pa bom direktno izpostavljen...

Dostikrat ne vem dobesedno kaj naj naredim s seboj. Najraje bi se razjokal nad seboj, pa se ne morem. Mislim kaj je ostalo od mene, kaj sem postal, kaj se dogaja z menoj... Grozljivka. Že spet samo jambram. Bom raje tiho in odšel preganjati utrujenost, ki se je ne morem znebiti.

scorpion...NO COMMENT

[moonica]

Nimam energije za napisat kaj več ... upam, da bodo drugi ...

Hotela pa sem te spomnit, da pred časom nisi niti v službo hodil ... zdaj hodiš. Vztrajaj dalje! In BRAVO za današnji izlet, vsem prisotnim!!!

[Ribica]

Občudujem tvojo voljo, vztrajnost in način, kako se spopadaš z boleznijo. Držim pesti zate in verjamem, da boš zmagal. Dobro poznam to obdobje praznine in brezvoljnosti, neobčutkov.....zombijevstva.....pa vendar, poglej, zmoreš biti aktiven. Mi, ki smo dali podobne procese skoz, vemo, kako je to pomembno in vemo, da pelje k odrešitvi. Resnično, iz vsega srca ti želim, da bo ta pot čimkrajša in da bo hitro minila.

Ribica

[Arwen]

987 - človek zdrži precej več, kot si lahko mislimo! smo bitja z ogromno vzdržljivosti  - in ti si človek, ki premika gore  ; in v tebi je volja, v tebi je moč, v tebi je vztrajnost, v tebi je srčnost, v tebi je ogromno pozitivnih lastnosti, želja, ...  in zagotovo BOŠ uspel in dosegel željeni cilj. In to, kar sem napisala, so dejstva, to je realnost  .. tako da....

velik objem 

[ton]

No, upam, da se je v službi uredilo - včasih tudi spremembe, ki se jih bojimo, prinesejo pozitivne nove reči v življenje.
987, hudo jeprebirati, kako se sekiraš in obtožuješ v imenu neke 'normalnosti', za katero pa pravzaprav nihče ne ve, kakšna je taprava. Hočem reči, da si skušaj biti en majčkeno manj strog sodnik. Slab izlet čez vikend? Je prinašal nujne točke za uvrstitev na olimpijado - ali se nemara RES lahko pohvališ, da si vendarle dvignil sebe in še dva sotrpina iz letargije in strahu in ste si privoščili malo solidarnega slabo-počutja?
Resno mislim, da bodisi menjaj zdravila ali dohtarja, skratka rabiš bolj učinkovito pomoč. Glede KVT sem slišal takole: za tesnobe izjemno učinkovito zdravilo, pri bolj zadrgnjenih motnjah pa zgolj prijazno pomagalo.
Srečno!

[Aslan]

987...bravo... ...to je to..greš naprej...

Se najdem v nekaj točkah, v tvojem pisanju in vem kako občutiš....
Ni lahko...ampak prav skozi to rastemo...

Drži se!

[scorpion]

987 je v enem postu sam reku:"Na žalost moram predelati strašno veliko preteklosti.."

Jaz sem mu svetoval naj ne dela tega...to je vse..

[dragica]

ja, da bi se mogoče spomnil, da ga mama ni dost dolgo dojila...in bi ti skočil pokonc-evo, sm vedu, da so starši krivi

[jola]

Ja,hvala bogu, da imamo danes v civilizaciji toliko umetnega "futra".....se vprašam, kako je tam, kjer ga nimajo........kjer mame morajo dojiti, če hočejo da otroci preživijo........tam pa ni mogoče reči nimam mleka....moram dodajati!

Je pa res, da če bi se ljudjem v mladosti dogajalo le to, da niso bili dojeni, potem bi bil ta forum danes precej manj obiskan.

[scorpion]

..Gre le za besede 987.."Moram predelati strašno veliko 'preteklosti...."

Sicer pa sploh ne vem kaj je s tem mislu..

[Betka]

987, želim ti, da bi se čim prej počutil bolje!

[marika]

987,

tudi jaz mislim nate in tudi meni gre zadnje dni malenkost slabše, pa čeprav le malenkost pa se mi že pojavlja strašanski strah, da bi se mi stanje izpred leta in pol ponovilo. Samo tisti, ki je šel skozi pekel depresije, lahko razume, česa se tako bojimo.

Ti si eksemplaričen primer vztrajnega, trmastega, zagnanega, nepopustljivega, vsega hudega, vajenega borca proti depri. Zato ne verjamem, da ti bo enkrat enostavno vsega dosti. Zelo si še mlad, mnogo moraš še doživeti. Morda te bo moj predlog presenetil in se ti bo zdel nelogičen, ampak meni se zdi, da bi ti zelo pomagalo, če bi se noro zaljubil. Zaljubljen človek je namreč v čustvenem stanju vznesenosti in če seštejemo vznesenost in depresijo, dobimo neko normalno stanje.

Enkrat sem bila čisto povožena, pa me je dobra prijateljica prosila, da bi šla z  njo nabavljat kopalke. Pa kakšne kopalke neki, mene to ni brigalo!!! Hotela sem biti sama med štirimi stenami in spati oz. počivati. Ker se nisem mogla spraviti ven, sem se odločila poklicati fanta, v katerega sem bila precej zaljubljena. Samo da sem ga slišala po telefonu in kar čutila sem, kako priteka energija vame, kako nimam več želje po počitku, kako lahko normalno grem in kupujem trapaste kopalke. Ko mi je razlagal kaj dela, se mi je svet začel risati v lepših barvah in ....kmalu se mi je stanje izboljšalo.

Mislim nate in prepričana sem, da te čaka še mnogo, mnogo lepega.

marika

[scorpion]

Marika, lepo--se je kaj izcimilo iz tiste zaljubljenosti?

[Azrael]

987, te čisto razumem.. jaz sem se isto spraševal, isto me je mučilo.. In še zaboli...
Vztrajaš, delaš po najboljših močeh, iščeš izhod.. nikoli ne boš mogel reči za nazaj, da si kaj narobe naredil in da zdaj kaj narobe delaš.. vedno delamo po najboljših močeh... Pa čeprav nas kaj boli in si želimo, da bi bilo drugače... vedno delamo najbolje kot znamo.
In se premikamo.. skozi bolečino.. vemo kam, ker si to želimo, imej to pred očmi, to kar si želiš..zaupaj..zaupaj. 

[pupika]

Hojla 987..upam, da je bil današnji dan bolj rožnat, kot dan poprej
Vem, da ti bo uspelo in se boš kmalu pobral 

[poletje]

Za mano je hudičevo naporen dan. Totalno utrujen, izmozgan...vendar se je splačalo. Sam sebi in tudi vam (skupaj s Francko in Lostom) sem dokazal, da se da. Kljub depresiji, hudi anksioznosti še vedno biti aktiven. Dobro leto nazaj sem v takem stanju ostal doma za štirimi stenami in dobro vem, da sedajle lahko ponovim preteklost. Če spustim vajeti, sem lahko v zelo kratkem času čisto v luknji za 4 stenami.
No, da ne bom pobiral tujih zaslug. Danes je bila pobudnica vsega skupaj Francka. Brez njene volje, tudi malo teženja in prepričevanja bi jaz danes ostal doma. Tako pa...  Najlepša hvala za brco.

987, res si lahko srečen, da imaš ob sebi tako dobre prijatelje. Veliko pomeni, da imaš ob takšnih trenutkih ob sebi ljudi, ki razumejo tebe in tvoje ovire, te pri tem ne kritizirajo (ker ne zmoreš toliko kot 'zdrav' človek).

[987]

...res si lahko srečen, da imaš ob sebi tako dobre prijatelje...ljudi, ki razumejo tebe in tvoje ovire...

Tega se dobro zavedam in sem zelo hvaležen za to. Brez tega foruma in ljudi ki sem jih spoznal preko njega, ne bi zdržal. Lahko samo rečem da je forum in ljudje, ki sem jih spoznal preko njega, vredni zlata.

[Bogica]

Ej...987.....

Kaj naj ti rečem? Ko berem tvoj post se tako najdem v njem.....

Sama namreč isto tako lepo počasi drsim nazaj in isto me je strah, da
se mi vse skupaj slučajno ne ponovi....NE, ker nočem več tja....

Najpomembnejše pa je, da ne izgubimo volje......in to je zelo zelo
močno orožje, ki ga imaš.
In naslednja stvar.....gibanje....zato bravo za tvoj nedeljski podvig....

In nespečnost.....jaz to izkoristim....zbujam se namreč zelo zelo
zgodaj in pač grem zjutraj na en dolg sprehod....se lepo nadiham
in nato nekako lažje prebrodim dan v službi.....iz službe se seveda
vrnem total utrujena in pač ležim.....pustim si biti utrujena in si
dovolim več počivati kot običajno....
In še ena stvar....prej sem hodila enkrat tedensko na psihoterapijo
zdaj sem pa prosila svojega terapevta za dodaten termin.....
In čez vikend grem lepo dopoldan na Pohorje, popoldan sem pač
prespala.....

Tako nekako se jaz borim proti.....

Skratka....verjamem, da ti bo uspelo in močno držim pesti zate!!!!!

lpb

[marika]

Ne, ne, scorpion nič ni bilo, ostala pa sva dobra prijatelja.

Številček poročaj, ali si že kaj bolje?

marika

[Arwen]

987, mislim nate in držim pesti 

Objem