FORUM Nebojse.si
Novice:
 
*
Dobrodošli, gost. Prosim, prijavite se ali registrirajte.
Ali ste pozabili aktivirati vaš račun?
nedelja, 22. november 2026 ura: 17:21


Prijavite se z uporabniškim imenom, geslom in dolžino seje.


Strani: [1]   Pojdi dol
  Natisni  
avtor Tema: Depresija! Kako naj pomagam soprogi?  (Prebrano 5942 krat)
Pogum
Novinec / novinka
*
Odsotni Odsotni

Prispevki: 1


« dne:: ponedeljek, 30. oktober 2017 ura: 09:05 »

S soprogo sva skupaj že 17 let, od tega 9 let poročena in 5 let starša. Pred približno 10 leti, sva imela manjšo krizo, katero sva skupaj prehodila s pomočjo družinskega terapevta, ki je ugotovil, da soproga pri svojih letih še vedno ni prerezala popkovine od svoje matere. Do rojstva otroka, sva veliko prostega časa preživela skupaj na potovanjih, ves ostali čas pa sva bila zaposlena z delom v službi. Po rojstvu otroka, se je najin odnos začel spreminjati. Soproga je ob rojstvu kazala tudi znake poporodne depresije, vendar je odklanjala vsakršno pomoč strokovnih delavcev oz. zdravnikov. Nisva si več vzela časa zase, nikoli nisva sama odšla na kakšen izlet, vedno sva bila samo z otrokom ali v službi. Prenehala sva se pogovarjati, pred dvema mesecema pa me je soproga seznanila, da bo podala ločitev.
Njena odločitev je mene zelo presenetila, saj se pred te, kljub mojim opozorilom, da to ni dobro za naju, ni hotela pogovarjati. Sedaj sem pod močnim stresom, redno obiskujem svojega osebnega zdravnika, nekajkrat pa sem obiskal tudi družinskega terapevta.
Tudi pri moji soprogi ni stanje nič drugačno, oz. je še slabše. Zapira se vase, pogosto ji je slabo, zelo malo spi, hujša, je popolnoma brez apetita, bruha, niha ji razpoloženje, govori, da bo najboljše, če zapusti vse, občasno  je omenila tudi samomor, psihično nasilje pa se odraža tudi na otroku.
Sam osebno si zelo želim, da bi družina ostala skupaj, vendar je kakršen koli pogovor s soprogo nemogoč. Takoj se zapre vase, začne kričati oz. povzdigovati glas, ne želi pa poiskati nobene pomoči, ne želi obiskati osebnega zdravnika, terapevta, psihologa, se pogovoriti s kakšnim strokovnjakom ipd.
Osebno sem zelo obupan nad stanjem, v katerem se trenutno nahajam, zato vas prosim za kakršen koli nasvet.

Hvala
Prijavljen
Nives
Global Moderator
Heroj
*****
Odsotni Odsotni

Spol: Ženska
Prispevki: 2.014


"I See You"


« Odgovori #1 dne:: ponedeljek, 30. oktober 2017 ura: 12:07 »

Pogum rozicodam
Ne zavidam tI.  V zelo težki situaciji si. Očitno je žena v depresiji. Vprašanje pa, koliko se tega zaveda. Nujno jo je treba spraviti do tega, da si bo pomagala. Dokler se ne zaveda situacije in odklanja pomoč,  je treba zaščititi tud otroka. Predlagam ti, da se obrneš na CSD.  Seveda je možno tudi, da zahteva ločitev zaradi depresije,  v katerI se je znašla.  Očitno njene custvene težave niso bile apriori rešene,  zato tudi ne moreta imeti odnosa, kot si ga želita.  Vajina zgodba je verjetno povsem resljiva. Se mora pa zena začeti zavedati,  da ima in da imata težave zaradi čustvenih težav, ki jih ima žena,  zaradi neustreznega otroštva.  Ker gredo ponavadi skupaj ljudje, ki imajo vsi vsaj nekakšne težave,  lahko njeno odgovornost omilita s tem, da tudi sam zacnes delati na sebi. Žena pa nuno AD in psihoterapijo. Tukaj je v prvi vrsti otrok, ki si zasluži varnost. Vsi skupaj si pa zaslužite vse najboljše.  Vso srečo ti želim!
Prijavljen
gogi
Veteran
****
Odsotni Odsotni

Spol: Ženska
Prispevki: 696



« Odgovori #2 dne:: ponedeljek, 30. oktober 2017 ura: 16:29 »

Veliko razmerij se najde na tehtnici po rojstvu otroka. Po prebranem predvidevam, da si ženi ves čas bil in si ji še pripravljen stati ob strani, ki pomagati. Poskušaj ji odpreti oči, da se zazre v otroka. V del sebe kako trpi. Na otroku se odraža vse, kar srka od svojih staršev.
ne vem sicer, ali se ves čas dobro razumeta, ampak včasih ženska vidi svojega partnerja kot največjega sovražnika, zato poskušaj pogovor z ženo začeti mirno, tudi če se ona odzove nazaj nespoštljivo.
Se pa strinjam sicer z Nives, kar ti je napisala. V kolikor se žena ne bo uspela pobrati, nujno do zdravnika da dobi potrebno pomoč. Z odrivanjem vsega od sebe škodi ne le sebi, ampak največ otroku in posledično tebi, oz. celo družini.
Prijavljen
Travis
Izkušen član/ica
***
Odsotni Odsotni

Spol: Moški
Prispevki: 400



« Odgovori #3 dne:: ponedeljek, 30. oktober 2017 ura: 20:23 »

Pred približno 10 leti, sva imela manjšo krizo, katero sva skupaj prehodila s pomočjo družinskega terapevta, ki je ugotovil, da soproga pri svojih letih še vedno ni prerezala popkovine od svoje matere.

Kaj naj bi to pomenilo ? Da je pri njej vselej iskala potrditev, mnenje, varnost, navkljub temu,
da je bila v razmerju s teboj in/ali jo je njena mati izkoriščala, da se je morala stalno ukvarjati
z njo in jo s tem okupirala do te mere, da je trpel vajin odnos ? Kljub temu, da ste vsi vedeli,
da gre za predstavo, kjer "kraljica drame" nevoščljivo preusmerja pozornost nase in posredno
uničuje stabilnost vajinega odnosa ?

Kaj je družinski terapevt porekel o tebi ? Kakšen odnos imaš ti s svojimi starši ? Si morda preveč
ustrežljiv, podredljiv ali si v odnosu pokroviteljski, dominaten, prevzemaš pobudo - v tem primeru
ima morda soproga potem dva zmaja nad glavo, kjer se kot meč oz. "edino orožje" pojavi depresija etc

Do rojstva otroka, sva veliko prostega časa preživela skupaj na potovanjih, ves ostali čas pa sva bila zaposlena z delom v službi. Po rojstvu otroka, se je najin odnos začel spreminjati. Soproga je ob rojstvu kazala tudi znake poporodne depresije, vendar je odklanjala vsakršno pomoč strokovnih delavcev oz. zdravnikov. Nisva si več vzela časa zase, nikoli nisva sama odšla na kakšen izlet, vedno sva bila samo z otrokom ali v službi. Prenehala sva se pogovarjati, pred dvema mesecema pa me je soproga seznanila, da bo podala ločitev. Njena odločitev je mene zelo presenetila, saj se pred te, kljub mojim opozorilom, da to ni dobro za naju, ni hotela pogovarjati. Sedaj sem pod močnim stresom, redno obiskujem svojega osebnega zdravnika, nekajkrat pa sem obiskal tudi družinskega terapevta.

Mene njena odločitev niti ne preseneča, saj se mi dozdeva, da sta s potovanji le bežala od resničnih
problemov, medtem, ko vaju je otrok (ali je bil načrtovan ?) presenetil, predvsem pa zasidral na mestu,
kjer bežanje ni bilo več mogoče. Ko se enkrat nesoglasij in problemov nabere več, kot je naklonjenosti
in simpatije, je žal edina rešitev razhod, saj vrtanje po ranah ne koristi več nikomur, razen finančno
terapevtu. Vztrajanje pri ohranitvi družine, medtem ko se težave med vama že refleksirajo na otroku
je milo rečeno neodgovorno in v kolikor ne najdeta skupnega jezika glede ponovnega partnerskega svetovanja je bolje, da se razideta in odraslo dogovorita glede skrbništva za otroka.

Vse dobro, T.

Prijavljen

Blessed are the forgetful, for they get the better even of their blunders.
Nives
Global Moderator
Heroj
*****
Odsotni Odsotni

Spol: Ženska
Prispevki: 2.014


"I See You"


« Odgovori #4 dne:: ponedeljek, 30. oktober 2017 ura: 20:57 »

Nekateri partnerski odnosi so zrno... nekateri so plevel... Nekatera zrna so samo poškodovana in če za njih lepo poskrbimo, nam dajo čudovito rastlino (z delom na sebi prek ozaveščanja svojih vzrorcev).

Umetnost je pa ločiti med pokodovanim zrnom, ki se mu da še pomagati in pravim plevelom...
Prijavljen
pavlinm
Izkušen član/ica
***
Odsotni Odsotni

Prispevki: 202


« Odgovori #5 dne:: torek, 31. oktober 2017 ura: 07:51 »

Jst pa razmišljam, da je iti narazen ni nujno najslabše in za vas v tej situaciji dolgoročno najbolje
Prijavljen
logpop
Uporabnik/Uporabnica
Izkušen član/ica
*
Odsotni Odsotni

Prispevki: 274


« Odgovori #6 dne:: torek, 31. oktober 2017 ura: 12:15 »

Premalo info za dajat nasvete na pamet.

Če žena ni za rešitev boš sam težko kaj naredil.

Ni kar za zavreči stvari, če so bile enkrat dobre in če obstaja možnost povrniti jih nazaj v prvotno originalno stanje.

Ljudje se tudi spreminjajo. Možno da ti hočeš ženo pred leti, zdej pa se je spremenila oziroma naveličala vajinega razmerja. To je jeba in se je težko sprijaznit.

V bistvu pa se gre tukaj za to klasično zgodbo, da se te je žena naveličala, le jeba je to, da se te je žena naveličala in ne ti nje.

Je pa zanimivo kako moške veliko bolj prizadanejo zavrnitve kot ženske. Na tem forumu boš videl večkrat moške jamrat, kako so jih ženske zavrnile kot pa obratno, še nikoli nisem videl ženske na tem forumu jamrat o nekom, ki jo je zapustil, čeprav je 80% uporabnikov tega foruma žensk. Samo tega se spomnim, da bi ženske jamrale, da jih kdo noče pustiti pri miru ali pa da ni pravih kandidatov. To je ena velika razlika med spoloma.

Si pa zgodbo lepo zamaskiral, da je bilo težko razbrat, da se gre v bistvu za klasično zavrnitev moškega iz strani ženske, ker je pač to priznati ponižujoče in kako bi to moški predelal mu ni čist jasno, se teh zavrnitev vsi na vse načine izogibajo, tako si tudi ti nočeš priznati, da se gre za to.
« Zadnje urejanje: torek, 31. oktober 2017 ura: 12:35 od logpop » Prijavljen
pavlinm
Izkušen član/ica
***
Odsotni Odsotni

Prispevki: 202


« Odgovori #7 dne:: sreda, 01. november 2017 ura: 12:46 »

Jst bi samo še dodala, da se rajši začni ukvarjati s tem, da boš še dobro počutil in rajši rešuje sebe kot svojo ženo. Ne morem mimo, da ne bi razmišljala še o kaki odvisnosti od odnosov, kjer se npr. žena ukvarja z zdravljenem alkoholika, ki je povrhu še nesramen in nasilen, ter osebno moten beri brez pomoči, kot da bi jo zanimajo njeno lastno blagostanje ter pobrala šila in kopita
Prijavljen
gogi
Veteran
****
Odsotni Odsotni

Spol: Ženska
Prispevki: 696



« Odgovori #8 dne:: sreda, 01. november 2017 ura: 20:12 »

Se kr strinjam pavlin. Res se ne sme pozabiti zdaj nase, ampak predvsem delati na sebi ja, točno. Žena pa, če ne gre na lep način, kot ji mož ponuja, res preostane le še zdravstvena stroka za pomoč. Sicer pa, kako dolgo vztrajati v takšni vezi? V kolikor se odloči za pomoč in bo sodelovala bodo rezultati čez čas vidni, če pa ne, pa....ne vem...težko je ja.
Prijavljen
Nives
Global Moderator
Heroj
*****
Odsotni Odsotni

Spol: Ženska
Prispevki: 2.014


"I See You"


« Odgovori #9 dne:: četrtek, 02. november 2017 ura: 08:19 »

Meni se zdi, da je tukaj ključen najprej otrok, da se ga čimprej in čimbolj zaščiti.  seznojim
Prijavljen
Aslan
Global Moderator
Heroj
*****
Odsotni Odsotni

Spol: Ženska
Prispevki: 7.898


Kraljestvu našega življenja vladamo mi sami.


« Odgovori #10 dne:: četrtek, 02. november 2017 ura: 11:39 »

Partnerska terapija - enkrat vama je že pomagala. Torej pojdita ponovno.
Opcije sta 2: rešit zakon ali se kulturno raziti.

Če žena ne želi, pojdi ti sam na indvidualno terapijo.
Če že ne moreš rešiti zakona, boš morda rešil sebe in otroka iz trenutno nezdrave situacije.

Bistvo vsega je komunikacija.
Pogovarjat se o sebi, o stiskah, o pričakovanjih ...
Upat si povedat, da si nesrečen, da si trenutno v slepi ulici živjenja.

Če je hudo navezana na mamo ... ji ustreza da je ona lahko v svojem "otroškem ego stanju" ob njej.
Vajin otrok pa od nje zahteva odraslost ... lahko je to sprožilo krizo pri njej. Ker mora odrasti pa noče...
Ne vem, ne morem soditi, le razmišljam glede na podane info.

Vsak imata svoj del odgovornosti za tak odnos v katerem sta.
Če nič drugega - zakaj vztrajata ... ja lahko je odvisnost od odnosa v igri.
Prijavljen

Resnični prijatelj je ta, ki te drži za roko in se dotika tvojega srca.
gogi
Veteran
****
Odsotni Odsotni

Spol: Ženska
Prispevki: 696



« Odgovori #11 dne:: četrtek, 02. november 2017 ura: 13:02 »

Pogum, je kaj novega ?
Prijavljen
Strani: [1]   Pojdi gor
  Natisni  
 
Pojdi na:  

oglas oglas ETIKETA medicinski slovar
Powered by SMF 1.1.5 | SMF © 2006-2008, Simple Machines LLC

Društvo DAM in uredništvo Portala Nebojse.si ne odgovarjamo za vsebine prispevkov na Forumu in vsebine komentarjev novic.
Vsi komentarji so lastništvo osebe, ki jih je napisala. Za njihovo vsebino so odgovorni njihovi avtorji.
Stran je bila ustvarjena v 0.043 sekundah z 19 povpraševanji.