Pred približno 10 leti, sva imela manjšo krizo, katero sva skupaj prehodila s pomočjo družinskega terapevta, ki je ugotovil, da soproga pri svojih letih še vedno ni prerezala popkovine od svoje matere.
Kaj naj bi to pomenilo ? Da je pri njej vselej iskala potrditev, mnenje, varnost, navkljub temu,
da je bila v razmerju s teboj in/ali jo je njena mati izkoriščala, da se je morala stalno ukvarjati
z njo in jo s tem okupirala do te mere, da je trpel vajin odnos ? Kljub temu, da ste vsi vedeli,
da gre za predstavo, kjer "kraljica drame" nevoščljivo preusmerja pozornost nase in posredno
uničuje stabilnost vajinega odnosa ?
Kaj je družinski terapevt porekel o tebi ? Kakšen odnos imaš ti s svojimi starši ? Si morda preveč
ustrežljiv, podredljiv ali si v odnosu pokroviteljski, dominaten, prevzemaš pobudo - v tem primeru
ima morda soproga potem dva zmaja nad glavo, kjer se kot meč oz. "edino orožje" pojavi depresija etc
Do rojstva otroka, sva veliko prostega časa preživela skupaj na potovanjih, ves ostali čas pa sva bila zaposlena z delom v službi. Po rojstvu otroka, se je najin odnos začel spreminjati. Soproga je ob rojstvu kazala tudi znake poporodne depresije, vendar je odklanjala vsakršno pomoč strokovnih delavcev oz. zdravnikov. Nisva si več vzela časa zase, nikoli nisva sama odšla na kakšen izlet, vedno sva bila samo z otrokom ali v službi. Prenehala sva se pogovarjati, pred dvema mesecema pa me je soproga seznanila, da bo podala ločitev. Njena odločitev je mene zelo presenetila, saj se pred te, kljub mojim opozorilom, da to ni dobro za naju, ni hotela pogovarjati. Sedaj sem pod močnim stresom, redno obiskujem svojega osebnega zdravnika, nekajkrat pa sem obiskal tudi družinskega terapevta.
Mene njena odločitev niti ne preseneča, saj se mi dozdeva, da sta s potovanji le bežala od resničnih
problemov, medtem, ko vaju je otrok (ali je bil načrtovan ?) presenetil, predvsem pa zasidral na mestu,
kjer bežanje ni bilo več mogoče. Ko se enkrat nesoglasij in problemov nabere več, kot je naklonjenosti
in simpatije, je žal edina rešitev razhod, saj vrtanje po ranah ne koristi več nikomur, razen finančno
terapevtu. Vztrajanje pri ohranitvi družine, medtem ko se težave med vama že refleksirajo na otroku
je milo rečeno neodgovorno in v kolikor ne najdeta skupnega jezika glede ponovnega partnerskega svetovanja je bolje, da se razideta in odraslo dogovorita glede skrbništva za otroka.
Vse dobro, T.