Nenavaden strah

[Ti.sa]

Pozdravljeni.

Se je kdo soočal s strahom pisanja vpričo drugih ljudi. Kadar sem sama teh težav nimam in je besedilo brez napak. V primeru, da je kdo prisoten, se velikokrat zmotim.

Ima kdo takšno težavo?

Ti.sa.

[Ti.sa]

Hy.
Zopet se jaz oglašam. Sem pogledala, če je mogoče še kak sotrpin s podobno težavo.
Očitno sem res osamljen primer. 

[Aslan]

Ti.sa nisi edina, sem pa videla, da si se že oglasila v temi:
http://www.nebojse.si/Forum/index.php/topic,20814.msg407366.html#msg407366

Morda se še kdo pogumi in podeli izkušnjo, če se sooča s strahom pisanja pred drugimi ...
 

[Aslan]

Ti bom tule v tej temi odgovorila:

Pozdravljena.

Tudi sama imam podobne težave, prava groza me zagrabi, če moram kaj napisati. Pri meni je strah omejen na službenene zadeve. Sem vedno tako  živčna, da resnično prihaja do napak, ponavadi izpustim kakšno črko. Razmišljam, ali lahko naša psiha vpliva na napake pri pisanju? Naj še omenim, da sem bila v času celega šolanja precej dobra učenka in nikoli nisem imela težav s pisanjem. Sedaj pa sem, kot polpismen človek samo v prisotnosti sodelavcev, kot bi bila v nekakšnem krču.

Tisa

Razmišljam v smeri tega katero čustvo je tukaj prisoto?
STRAH te je pisanja - in ali morda za njim stoji SRAM ... sram pred napako, pred pogledom drugega, ki bi opazil tvojo napako, neustreznost ... morda je globoko v tebi tendenca po popolnosti ... si ne dovoliš napak ...

Pomagala bi ti psihoterapija.
Samospoznavanje in razumevanje procesov znotraj tebe same.
Kaj si misliš o sebi, o drugih, o napakah ...
Kaj ti pomeni služba, je to prva tvoja služba, se še ne znajdeš v njej ... morda si kdaj naredila napako in je bilo zelo narobe ...
En kup zadev se lahko odpre ko začneš brskati po sebi v vezi strahu pred pisanjem pred drugimi.
Zagotovo pa je ta strah obvladljiv in tudi na daljši rok odpravljiv.
 

[Ti.sa]

Pozdravljena Aslan,

Priznam, da si me obrnila v pravo smer. Ja tukaj je predvsem v ospredju sram, sram pred tem, da bi kdo opazil, kako se borim s paniko in tresočo roko. Prav tako ne prenesem grde pisave. Če kdo drug piše "grdo" me sploh ne zmoti, sama se pa prav prisilim, da ne popravljam besedila,  če je slučajno samo "grda " črka me znervira in doživljam tesnobo. Včasih sem kakšen dopis tudi 2x napisala, ampak ne zaradi napake, napisala sem zato, ker se mi je zdelo, da znam pisat precej lepše.
Pred leti sem doživela po moje  prelomnico, zgodilo se mi je namreč, da sem morala zaradi spora v kolektivu napisat menje dveh sodelavcev. In takrat sem napisala stavek tako, da so nekje na sredini stavka manjkale črke. Napisala sem samo pol besede nadeljevala in zopet napisala pol besede. Ko sem napisano oddala nadrejenemu, me je skoraj kap, ko je z nasmeškom prebral napisano.  Skratka zgodilo se mi ni nič hudega, sem pač popravila, res pa je, da sem sedaj mnogo bolj pozorna in vedno preberem tudi po 3x. Vse skupaj je postala prava nočna mora, če kdo pride v pisarno in če mu moram kakšen dokument samo opremit z osnovnimi besedami (datum, kraj prevzema, podpis), doživim paniko.
Naj povem, da v podjetju nisem začetnica

[Cvetlica]

Ti.sa zagotovo nisi edini čudak na svetu s podobnim strahom
Strinjam se z Aslan, da gre za strah/sram, ki ga mnogo ljudi občuti na različne načine. Verjetno je eden najbolj razširjenih strah pred javnim nastopanjem. Meni so se včasih zelo tresle roke, včasih še kolena. Pa tudi če mi kdo gleda pod prste ko nalivam vodo v kozarce ali kaj takega sem včasih živčna, ker se že po naravi bolj tresem. Posebej od začetka me je bilo groza pred taščo kaj takega početi. Potem pa se še na vsak način osredotočamo na take stavri in je samo še huje.
Psihoterapija in prinic vaja dela mojstra pa bo. Le pogumno naprej

[Ti.sa]

Cvetlica, hvala za odgovor.

Trenutno me najbolj zanima ali bi mi pomagali antidepresivi. Naj omenim, da ko sem drugje (in ne v službi) se mi moje težave zdijo prav hecne prav tako me panika pisanja ne zagrabi. Ta agonija se mi dogaja samo v službi. Čas v službi dojemam tako čudno, drugače kot sicer. Naj še povem, da imam svojo službo zelo rada, zato me še bolj bega vprašanje, zakaj tako.?

[Nives]

Zivjo Ti.sa!
Zakaj bi se mučila z antidepresivi,  če imaš pa za tvojo težavo precej boljšo izbiro. Z antidepresivi ni vse tako enostavno...Se navadit..Se odvaditi. .Pa še vzroka ne rešijo. Psihoterapija je prava izbira v tvojem primeru.  Da ugotoviš,  kaj je razlog, da se ti to dogaja. Da greš skozi obcutke,  ki so v tej situaciji. Tako boš trajno rešila svoj problem.

Ko že govorimo o teh situacijah... meni je zelo mučno,  ko imam sestanek s parimi strankami hkrati in dogovorimo nekatere zadeve. Potem pa moram to natipkati, sprintati,  več različnih reči.  Vodim sestanek, da dosežemo dogovor. Sem v interakciji s posamezniki.  Razložim, kako gredo stvari. V tem uživam. In potem vse to ob njih spravit na racunalnik. .sestavit...popravljat tekst.. To mora biti zelo natancno, je tip pogodbe, tudi kalkuliram vecje cifre zraven.Takrat me navadno vsi gledajo. Neprenehoma. Lahko jih je tud po pet do deset naenkrat in vsi me gledajo, kako to spravljam v računalnik,  sestavljam, popravljam.. To mi je pa muka..Da me gledajo, ko to počnem.  Ni mi tezava vodit sestanka, tud če je po 10 ljudi. Povezovati v celoto. Doseči dogovore. Ampak tisti pogledI vseh naenkrat, ko jaz to vkonponiram v dokumente.  Hecno ne?