Strah pred paniko

[BB]

Danes ko je v knjigarnah res velik čtiva na temo osebna rast/emocije/bodi pozitiven/privlačnost itd. itd. je res že malo težko ločit znanstveni šit od newagevsekga šita. Nevem kaj je bolj bolano...brati Freudove stavke v smislu "deček se boji konja in se počuti manjvrednega zato ker ima konj večji penis" ali pa "kozmična energija ki prihaja iz vesolja in nas prepoji z samim izvorom vsega stvarstva in nam daje neko kolektivni nagon da smo vsi iz istega izvora".
Meni se zdi da se počutim bolj notranje izpopolnjenega ko preberem kak članek o delovanju LCD zaslona v reviji Moj Mikro kot pa da berem te znanstevne/neznanstvene teorije kako doseči notranjo popolnost. Hočem povedat da imajo tukaj prav le avtorji teh knjig, ker v končni fazi so svoj cilj dosegli in izpraznili nekaj žepov nategovanja željnih kupcev...

[alexx]

Meni se zdi da se počutim bolj notranje izpopolnjenega ko preberem kak članek o delovanju LCD zaslona v reviji Moj Mikro kot pa da berem te znanstevne/neznanstvene teorije kako doseči notranjo popolnost. Hočem povedat da imajo tukaj prav le avtorji teh knjig, ker v končni fazi so svoj cilj dosegli in izpraznili nekaj žepov nategovanja željnih kupcev...

Se strinjam BB. 100% 

[Aslan]

Branje o čustvih je nekoristno dokler bežiš pred njimi Aslan....sicer pa sem o nih že veliko bral..zdaj je treab čutiti...

Jest ne bežim pred čustvi.
Jih zelo kažem...včasih še preveč...od nekdaj...ja ja od nekdaj.
Berem o njih, da jih bolje razumem!

Moja panika je imela svoje vzroke.
Sem jo pozdravila z zdravili in z spremembo življenja.
STRAh pred njo pa je tisti, ki mi zna še vedno ponagajat.

Mi je pa izziv razumet čustva, razumet sebe.
Zakaj tako reagiram itd...se da kaj spremeniti ipd...
In sem ogromno odkrila o sebi, o ljudeh nasploh, o vedenju ljudi...
In tudi ogromno (četudi zveni samohvala) naredila na sebi, spremenila v sebi...
In ne boš verjel življenje se mi je spremenilo na mnogo bolje...
in jaz sem srečna...za kar sem (samo 2 leti nazaj) mislila, da nikoli več ne bom.

Brez brskanja po otroštvu, se tudi s starši razumem dobro.
Pa se celo otroštvo in še pol nisem.
Čudež...?
Ne, spremenila sem SEBE in spremenil se je njihov odnos do mene.

Midva nimava istih težav in jih zato ne moreva zdravit na enak način.
Ti kot praviš nisi imel napada panike in zato ne veš kaj je strah pred paniko.
Sorry, ampak tako mislim.

[bikica66]

Jaz bi dodala samo to : lahko imam isto bolezen kot Aslan - pa imava vsaka svoja zdravila in vsaka svojo terapijo ! Se pa vsekakor podpišem po prispevek od Aslan

lp

[alexx]

Prav imaš biki. Drugače bi imeli vsi popolnoma ista zdravila in način zdravljenja. 

[scorpion]

Vsekakor je panika in strah pred paniko in strah pred srahom pred paniko in strah pred stahom pred pred strahom pred strahom pred paniko...le simptom...

[vesnav]

Ni spanec nič zalegel?

Vesna

[Jeri]

Meni je terapevtka povedala, da neglede na to, da imamo enake diagnoze in enaka zdravila, niti eden od nas ne reagira enako. Torej nujnost prebolevanja frustracij iz otrostva, osebnih tezav in strahu, je pri vsakem od nas razlicna. Ni res, da smo vsi v tem zosu, ker imamo tezave, ki izhajajo iz prvih nekaj nasih let ... lahko so vzroki tudi v kasnejsih letih ...

Torej, ne obstaja univerzalni recept za vse nas ... in ni samo soocanje z otrostvom tisto ...

LP.

[deklca]

kako ze gre tist rek... sto ljudi 100 cudi...
 

[Aslan]

Torej nujnost prebolevanja frustracij iz otrostva, osebnih tezav in strahu, je pri vsakem od nas razlicna. Ni res, da smo vsi v tem zosu, ker imamo tezave, ki izhajajo iz prvih nekaj nasih let ... lahko so vzroki tudi v kasnejsih letih ...

Torej, ne obstaja univerzalni recept za vse nas ... in ni samo soocanje z otrostvom tisto ...

Se podpišem.

[scorpion]

I don't belive in it, of course...

Tisto kar doživimo kasneje je mala malca v primerjavi s tistim kar smo doživeli npr. do treh let...


Vsekakor pa nobena terapetska smer ne zanika otroštva kot izvora nevrotičnih težav..in dejstva ,d a travme v  odrasloti niso vzrok temveč le povod nevroze...sej to sploh ni več vprašanje...to so dejstva...Je pa različen pristop h zdravljenju..to pa ja...

Nobena ženska ne more npr. prenesti odgvornosti na svojega moža, recimo pijanca, nasilneža, berzbrižneža,ženskarja itd..."Zaradi tebe sem padla v depresijo! Ti si kriv za to, da imam panične napade!" Mislim, da ni terapevta, ki bi to verjel...

Če se se je ženska zapletla z nekom s katerim je nezadovoljna...in ob njem trpi....potem je že prej bila nevrotična..še posebej če vztraja z njim...

As simple as that..

[Jeri]

Sej sem vedla, da me bos spodbijal 

Kako potem vzgajati otroka po tvoje? Pa sej to je ziva groza sploh otroka pol met? Sej vsako stvar, ki jo naredis, lahko po tvoji teoriji povzroci kasnejse posledice ...

 

[Kristy]

scorpion, dam roko v ogenj, da te še nikoli v življenju ni ornk zrukala panika oz. panični napad....al pa kar ene par dni zaporedoma....to je šele čudovito doživetje.... uf, koliko bi imel za povedati tedaj....
dej no, malo pretiravaš....ne vsiljuj svojih težav v popolnoma vsako temo, kamor ne spadajo.
Če še nisi doživel popolnega občutja panike oz. paničnega napada, ne moreš vedeti kaj to je, kako to izgleda. Ne govorim o tesnobi...
Panika ima bore malo skupnega s prvimi 3 leti življenja.

[vesnav]

Tisti, ki pač misli, da se je vse ustavilo pri letu in pol, naj si da pač dudo v usta, pa bo mir. Za nekaj časa že..

Vesna

[Arwen]

..moja klavstrofobija sega v obdobje po 6. letu starosti in nima popolnoma nič opraviti s starši... približno vem, od kje in čemu se je naselila vame, a ...kljub vsem sedanjim razumnim razlagam in odraslemu pristopu še kar trmasto vztraja pod mojo streho 

[OLJA]

Meni pa pravijo zdravniki da gledam preveč črno na vse. Da me je zato strah pred prihodnostjo, ker sem bila prevečkrat po krivem obdolžena raznih stvari , predvsem pri starših in kasneje pri partnerjih. Človek se trudi biti dugačen a kaj zgleda da je to v nas samih. OLJA

[scorpion]

Verjetno je res nepotrebno, da nadaljujemo debato o tej temi "kaj je krivo za nevrozo?", ker smo jo že velikokrat načenjali in se potem šli "kdo bo koga"..

Moram priznati, da sem bil presenčen, da je še toliko ljudi, ki ne ve tega, da imajo nevtrotične motnje, med katere spada tudi panika, svoje korenine v otroštvu in v odnosih s pomembnimi odraslimi..Ko sem pred tridesetimi leti začel doživljati anksioznost itd. sem najprej dobil v roke , takrat eno prvih knjig stega področja z naslovom "Depresija - bolezen današnjega čsa". Takrat mi je avtor, nemški psihoanalitik, prvič odkril, kaj je nevorza in kaj je psihoza. Nevorza je duševna motnja, psihoza je pa duševna bolezen...

nevrozo je opisal kot posledico čusvene hladnosti in prev stroge, avtoritarne vzgoje. Začetnih psihoanalize in "izumitelj" nezavednega, Freud, je že zdavnaj presežen kar se tiče vzrokov, saj se je ukvarjal predvsem z seksualnimi travmami. Kasneje so ga presegli mnogi njegovi učenci,Adler, Erickson, humanistični psihologi,neonalaitiki itd., ki so povdarili Psihosocialne vzroke za nevrozo....danes je jasno, da gre predvsem za nezadovoljene potrebe iz otroštva, boleča čustva, ki so povzročila nevotrične simptome...

Akli ima otroštvo pomembno vlogo? ..to sploh ni več vprašanje, zato ni potrebe, da odkrivamo toplo vodo, kjer je že zdavnaj odkrita. Je pa res, da se različne terapije razlikujejo po tem aliso bolj globinske ali bolj usmerjene na površinske simtpome..SIcer pa imamo na forumu tri strokovnjakinje in nam morda lahko povedo kaj je na stvari....VABIM JIH, da nam povedo nekaj o tem, da ne bomovedno znova načenjali isto stvar...


Za ilustracijo pa lahko povem kaj je o tem rekel, dr.Jože Lokar, ki je na žaslot umrl prezgodaj in sem ga zelo cenil. Bil je predstojnik Centra za mentalno zdravje..V nekem intrvjuju je dobil vprašanje "kje so vzroki za nevrozo?" in ali so za to odgovrni starši...

Odgvoril je, da na žalost je res, da je družina v kateri smo živeli odgovorna za nevrozo. Takrat je omenil tudi posplošeno mnenje slovenske psihiatrije glede tega. Povedalje, da je v splošnem vzrok v oviranju temelnjih motivov iz otroštva......Če npr. otroku ne dovolimo,da bi izpolnjeval svoje želje oz. dosegal svoje motive, se v njem začnejo porajati frustracije, ki se v nejgovi psihi doživaljajo kot neugodje..

Posledica tega je, da se začne otrok bati tega neugodja in s tem tudi lastnih želja in motivov...začne se bati!!!STRAH GA JE!!! Za nevrotike je značilno, da imajo velike težave pri uresničevanju svojih želja in uveljavljavnju samega sebe..

Jaz bi Lokarja popravil in dodal, da ne gre le za želje, tmeveč za temeljne POTREBE (varnost, sprejemanje, potrjevanje...vse kar spada v pojem ljubezni). Otrka gotovo ne bomo poškodovali, če ne bomo izpolnili vsake njegove želje....če pa bo permanentno v stanju čusvtene podhranjenosti, potem njjegov razvoj ne bo dober...posledica bodo močne čustvene poškodbe...

Kar se tiče mojega doživljanja panike in strahu pred njo..res nimam več težav...!!vejetno moja pot deluje...

Spominjam pa se, da sem leta nazaj brezglavo tekel ure in ure po gozdu, ker sem bil v čisti , peklenski paniki....nemogoče je opisat moje doživljanje takrat ..drugače, kot z izrazom PEKEL...


Morda malo upanja za tiste, ki se še vedno mučite s paniko......rešitev je..vendar moraš biti na pravi poti...

Naše strokovne sodelavke pa še enkrat pozivam ,.da stvari pojasnijo, da ne bomo izgubljali toliko energije za prazen nič...

[Aslan]

Spominjam pa se, da sem leta nazaj brezglavo tekel ure in ure po gozdu, ker sem bil v čisti , peklenski paniki....nemogoče je opisat moje doživljanje takrat ..drugače, kot z izrazom PEKEL...

Morda malo upanja za tiste, ki se še vedno mučite s paniko......rešitev je..vendar moraš biti na pravi poti...

Prvič slišim, da bi "panični napad" trajal tako dolgo...
Med tekom, ga niti ne moreš doživet u bistvu.
Panični napad se začne in stopnjuje zelo hitro in traja dokaj kratek čas...in pride v hipu in nepričakovano.
Je izrazito izražen z fizičnimi simptomi na telesu.

Tesnoba in lastni drugi strahovi (npr. vsiljive misli, občutki) niso enaki "paničnemu napadu".

Tukaj smo vsi na poti Scorpion, ampak vsak na svoji....
Ti kot si napisal iščeš rešitev za svoje psihične težave že 30 let..
Zakaj tako dolgo če veš kako rešiti težavo?
Zakaj sploh potrebuješ AD-je? Sej kemija ne bo razrešila tvojega otroštva.

Otroštvo zaznamuje VSAKOGAR!
Srkamo vase vse, nekaj prinesemo z geni na svet, nekaj pa pridobimo z izkušnjam in vzgojo.
To je jasno vsem.

Moje nestrokovno in laično mnenje je takole:
Katerakoli terapija, ki gre globoko v otroštvo, gre zato,
da sam pri sebi prepoznaš pridobljene, privzgojene vzorce...
Da sam pri sebi odkriješ odkod izvirajo tvoje reakcije,
da nezavedno ponavljaš v rani mladosti naučene vzorce...
In ko spoznaš ZAKAJ tako funkcioniraš, kot funkcioniraš...
In se zaveš, da ti stari vzorci pravzaprav tebi otežujejo razvoj..
Takrat je treba preiti na DANES, TUKAJ in ZDAJ...
In te stare vzorce presežti, prerasti, se kaj na novo naučiti.
Postaviti nove vrednosti o sebi, okolju....

Torej nismo mi proti in ti za....in nismo nevedni in ti razsvetljen.
Smo le na različnih fazah svojih, sebi lastnih poti...

Debartiramo tu o STRAHU pred morebitnim ponovnim paničnim napadom.
In ta strah se lahko kroti na mnogo načinov....cela paleta jih je...
Vsak izbere sebi ustreznega....
Niso pa to stvari, ki se zgodijo na klik, kar čez noč.....

[scorpion]

ja, Aslan pa je bilo tisti dan 14.2.1979...cel dan sem bil v paniki in to v totalni..v temi..v peklu..in sem tekel in tekel...kot nor, saj sem že morda bil..in naslednji dan sem odšel na polikliniko do dr.petelina in ga prosil, da me nekam vtakne., da si ne bom kaj naredil..in me je poslal na PHP..Tam so me umirili s tavorjem..zelo močno pomirilo, ki danes  ni več v uporabi, se mi zdi..in tako sem v nekem polsnu preživel 14 dni....bilo je res peklensko in ...sem prežiivel ...trideset let za tem sem še vedno živ in marsikaj sem naredil od takrat in marsikaj lepega in manj lepega dožival.ŽIVEL SEM...sedaj se mi zdi, da mi ne more nihče več soditi, niti sam bog...
In takrat sem na predstavitvi rekel, da bi rad še živel, ker sem bil tako mlad.Predstvaljaj si Aslan, da tisti napad, ki traja pri tebi nekaj minut traja ure....težko, a ne?
 

[moonica]

Res je Aslan, sama tesnoba (z neg. mislimi & občutki) še ni panični napad ... čeprav opažam, da jih dosti takoj, ko prepoznajo kakšnega izmed naštetih simptomov paničnega napada pri sebi, kar sklepa, da imajo napad.
Se pa strinjam s scorpionom, da napad lahko traja dolgo časa, dlje kot 15-30min., kot večinoma slišimo (tudi od psih.) ... Saj verjamem, da večinoma trajajo po tolko časa, ni pa res, da ne more trajat dlje ... sem ga tudi jaz že doživljala po celo uro ... in se potem ni malo umirilo za več kot pet minut, pa spet jovo na novo ... veliko jih misli, da to ne gre in ko kdo to napiše sklepajo, da pretirava (pa sem sama nagnjena prej k 'blagemu' opisu kot k pretiravanju) ... nekaj časa (pred parimi leti) je bilo pri meni tako po cel dan in še del noči (sem spala samo po eni dve uri, tudi tri ... ko me je vse to tako zdelalo, da me je zmanjkalo) ... to je res norija!!! Že napadi, ki pridejo za 15min. in 'mir' so ful neprijetni ... si ni niti za zamislit kako s*anje je eno in več urni napad.