Strah pred paniko

[deklca]

oila,
meni je moja zdravnica dala list kjer so bla uprasanja:
custvo ki ga cutim, kaj ob tem cutim, koliko verjamem v to, in kaj bi bilo v najslabsem primeru...
in sm si ta uprasanja ponavljala in vedno manj je bilo %, v kar sm verjela...

[scorpion]

Tale panika je le simptom..nevroze..in ukvarjat se le s simtomom je tako kot da bi imeli rdečke in bi zdravili bolezen z brisanjem vsake pikce posebej.

Vemo tudi, da pretirano zniževanje vročine pri gripi ni pametno, ker je le - ta obrambna  telesa...

ukvarjat se le s paniko je ukvarjanje s simptomom, ki nam hoče nekaj pomembnega povedat o nas...mi pa s e tega želimo znebit..

Sicer pa nas večina ve da so v ozadju panike zelo neprijetna čustva....občutek brezizhodnosti, brezupa, osamljenosti itd...ful neprijetna čustva.....a je rešitev res le v potiskanju le - teh? Samo zato, da se bomo malo bolšlje počutili..želimo postisnit vso to nepriejtnost nekam v nezavedno....da naprej uničuje našo duševnost in telo....v ozadju,...

[Aslan]

Strah pred paniko je točno tak,
kot ko te piči kača in se bojiš vsakega klopčiča vrvi.

Vsak (nekoč neopažen telesni znak) nas prestraši.
Takoj pomislimo na paniko.

Dokler panike nismo poznali, nismo nobenim mravljincem,
mrzlem potu, ko se stemni pred očmi k hitro ustanemo...pripisovali NOBENEGA pomena.
Zdaj pa so to za nas katastrofalni znaki, ki napovedujejo paniko.
In samo zato postanemo tesnobni in paniki s tem na široko odpremo vrata.
Privabimo jo.

Z pozitivnim odnosom in pozitivnimi mislimi....smehom in sproščenim telesom,
nima panika kaj delat.

Sicer pa nas večina ve da so v ozadju panike zelo neprijetna čustva....občutek brezizhodnosti, brezupa, osamljenosti itd...ful neprijetna čustva.....a je rešitev res le v potiskanju le - teh?

Ta čustva si sami pridelamo. Ker tako razmišljamo o sebi, situaciji.
Ni izhoda - aha - tukaj torej ne smem imet napad panike...nimam kam pobegnit...
In že si v zanki - samo in zgolj zaradi teh izkrivljenih misli.

Tukaj nič nikamor ne potiskaš....kar se čustev tiče...lahko jih mirno izživiš v svoji tesnobi in strahu in čakaš svoj napad panike...jim daš krila čustvom, da se razvijejo in še z mislimi jih krepiš.

Lahko pa zaznaš svojo misel "o brezizhodnosti" in se zaveš, da je nesmiselna.
Pogledaš na situacijo realno in vidiš, da ni nobene nevarnosti zate,
da si zdrav in sposoben obvladat situacijo v kateri si.
Kolikokrat si jo že, le zakaj je ravno zdaj ne bi?
In te NOVE misli nadomestijo tiste prestrašene misli.
Te NOVE misli sprožijo ugodje in prijetna čustva....

Tok o STRAHU pred paniko.
Ne ta strah ni zato, k me je enkrat mama 20 minut kasneje prišla iskat v vrtec.
Ta strah je tukaj in zdaj in ima realno podlago - v naših napačnih interpretacijah
sebe in dogajanja okoli nas...

[vesnav]

Zagovarjati samo eno plat zdravljenja in tumbati eno te isto je pa res PRE-komerno in kot beseda pove čez vsako mero...
Tako tudi nima smisla polemizirati. Običajno človek sam ve pa konec koncev so to potrdile številne učene glave, tudi pri nas, da je brskati po preteklosti zguba časa in je treba gledati naprej. Eno je, biti si na jasnem, kaj in kdo smo, kako smo živeli in si razčistiti pojme, drugo pa je ujčkanje neke bolečine in iz tega napihniti neznansko velik balon... Zna počiti...

Gremo naprej...

V.

[scorpion]

Če me nekdo drži nad prepadom je panika , ki nastane logična..če me pa grabi panika ko grem po cesti je pa nekaj popolnoma drugega...

[vesnav]

Ja, pomeni lahko, da si sredi lepe pokrajine dolgo vozil po avtocesti v miru in blaginji, nenadoma pa je zmanjkalo bencina ali pa je počila guma, nerodno si reagiral in si zgrmel v prepad...

Pojavili so se panični napadi...

V.

[scorpion]

Ne razumem...sorry

[Aslan]

Če me nekdo drži nad prepadom je panika , ki nastane logična..če me pa grabi panika ko grem po cesti je pa nekaj popolnoma drugega...

Če te zgrabi "kar z nenada in na lepem" je to znak da je nekaj narobe.
Ne telesno, ampak pshično...
Vsak človek skoraj doživi 1 pančni napad v življenju.
Če se ponavljajo je to panična motnja.

Vemo, da je to reakcija fizičnega telesa, na notranje stiske.
Na nekaj kar ali tlačimo, ali trpimo ali si ne upamo povedat...čustvena stiska.
Ki ni nujno, da izvirajo iz otroštva..lahko pa.
Lahko je vzrok smrt partnerja naprimer.

Strah pred ponovno paniko z otroštvom veze nima.

Ko te bo 1x zgrabilo sredi ceste...boš pobegnil "na varno".
In odtlej bo zate "cesta" nevarna situacija.
Kadar boš moral sam po njej boš razmišljal o tistem dogodu panike.
Podzavestno ali zavestno...strah se zaje v kosti...
In s temi mislimi ustvariš nove pogoje paniki...ali vsaj tesnobi.

Zato kognitivna vedenjska terapija pomaga in nauči preseči TE napačne miselne vzorce.
Tvoje vedenje (npr. izogibanje) in tvoje misli odločajo o tem kakšna čustva se ti porajajo.
Saj le TI sam, lahko določeni situaciji pripišeš katastrofalen pomen.
Le TI sam se spominjaš kako je bilo, ko je bila panika...
In TI sam pripišeš tem dogodkom velik pomen in se ne želiš osmešit pred drugimi
npr. z bežanjem iz situacije...in ravno ta "tvoj velik pomen" te potunka...

KVT te nauči prepoznat misli, znat realno presodit situacijo...
Počasi smo se navadili na negativne vzorce, in počasi se spet priučimo pozitivnih misli o sebi.

Scorpion ti lahko brskaš po preteklosti do onemoglosti, pa ne boš zato DANES nič bolj srečen.
S tem k (danes) premlevaš VČERAJ, NEKOČ, DAVNO NAZAJ - ti zmanjka časa za živet DANES.
Danes, ki je neponovljiv, enkraten in minljiv zavedno.

Carpe diem.

[scorpion]

Zanimive racionalizacije, Aslan...To, da panika nima nobene veze z otroštvom je tvoja racionalizacija, ki z objektivno resničnostjo nima nujno povezave.....

komaj se prebijem skozi to racionalno grmovje KVT ideologov...in vedno manj razumem...

Misli si sami sproduciramo..misli na paniko...čemu? Zakaj si jo nekateri sproducirajo drugi pa ne? Tako daleč Pa Kvt ne gre več...instant terapija zame...

[Anchi]

Zakaj si jo nekateri sproducirajo drugi pa ne? Tako daleč Pa Kvt ne gre več...instant terapija zame...

Emm, verjetno iz istega razloga zakaj nekdo ne pade v depresijo tudi če je bil zlorabljen v otroštvu, nekdo drug pa ja. Ker smo različni? Ker imamo različne načine spopadanja s stresom in stresorji? Različne obrambne mehanizme? Itd, itd, itd.....

[scorpion]

Če ne padeš v depresijo , torej če nimaš izrazitih nevorotičnih simpotomov, še ne pomeni, da je v tvojem življenju vse o.k. Obstajajo različne oblike posledic...alkoholizem, problemi v medsebojinih odnosih..itd.

Sicer me pa zanima kaj bi rekli tisti , ki verjamejo, da nevortični simptomi, ne izhajajo iz otroštrva na odgovor, ki ga je dala Dr. Andreja Pšeničny na tem forumu mladi žesnki, ki ima težave s samopodobo...Njen odgovor je precej dolg in govori predvesm o odnosih  v otroštvu...No, Aslan in Vesna...me zanima vajina razlaga v z zvezi s tem..Mogoče pa lahko kar psihologinji na forumu naravnost povesta, da kvasi neumnosti..

Sicer pa so vse tri sodelujoče psihologinje na forumu bolj analitično naravnane...ne vidim nobenga KVT jevca...

[vesnav]

Če me že nagovarjaš..

Nisem poklicana, da bi ovrgla teorijo in način zdravljenja Pšeničnyjeve ali kogar koli drugega. Jaz spoštujem ljudi, ki so premagali svoje težave na ta ali oni način, nikakor pa ne sodim o poteh, ki jih pri tem ubirajo...
Seveda pa to ne pomeni, da meni njeno ali njegovo zdravljene pomaga, mi je všeč, se z njim istovetim..
Ponavljamo se v nedogled..

Če nekomu pomaga Rugljeva metoda, mi je fino, da mu. Meni pač ne bi. Ker mi moja trenutna podoba (v nekem določenem obdobju) ne dovoljuje, da bi sebe postavila v pozicijo, ki jo npr. njegov nivo terja od mene... Bolj konkretno: meni je pod častjo, se mi zdi ponižujoče, da bi sebi dovolila imeti učitelja in se mu pustiti voditi.. To nikakor ne pomeni, da se ne učim in da nisem imela učiteljev... Sem. In jih imam. Ampak si jih ne izbiram načrtno in zavestno... Življenje samo poskrbi za to..

Morda spet ne boš razumel, scorpion.. Pa niti ni važno. Morda pa kdo slučajno bo... Ker..., izbrati način do najboljšega možnega počutja, je individualen.. In če se ob nekom, terapevtku, psihiatru, zdravilcu ipd., počutim butasto, ponižano, trapasto in še kaj... - pač ta pot zame ni prava... Enim je pa ravno to lahko všeč, se v neki terapiji najdejo... Kar samo potrjujejo, da smo si različni...

in ZATO je prav nesramno, neumno pa še nedostojno metati vse ljudi v isti koš in terjati v nesmrtnost en način napredovanja v življenju...

Ker, za Boga, učim se lahko tudi od tebe, Scorpion, ampak šele takrat, ko bo čutiti, da boš vse to znanje akumuliral dokončno in prestopil črto, ki je zaenkrat krožnica...

pa lep pozdrav,

Vesna

[scorpion]

Saj te razumem Vesna..Hecno se mi pa vseeno zdi, da se tolk ljudi tukaj še vedno oprijemlje teze, da nevroza (in vse njene izpeljanke ...obsesije, fobije, depresije itd) nimajo ničesar z našim otroštvom..kot je to lepo, jasno izrekla Aslan..

Psihologi na tem forumu potem očitno plozajo stvari, ki gredo mimo ušes...

[krasendan]

Hudo dober odgovor Vesna...REs mi je všeč napisano!

In se popolnoma strinjam...vsak zase mora najti tisto terapijo ob kateri se primarno dobro počuti in ji zaupa, in ja lahko so terapija že samo ljudje okoli tebe...sto ljudi sto čudi...vsak išče svojo pot, bistvo pa je, da drug drugemu dovolimo in spoštujemo to iskanje.

[scorpion]

Niti ni treba iskati tako daleč..na forumu so strokovnjaki, ki odgovarjajo na vaprašanja.....Lahko se kaj kdo nauči..ne le, da se izgublja v svojih racionalizacijah in iluzijah...

[vesnav]

Eh, Scorpion, tvoja krožnica je samo čedalje večja in daljša...
Zakaj to rabiš?

Kdo se tu izgublja?

Pusti aslan, mene in strokovnjake... Kaj si se naučil ti? Kaj sem se jaz? Naj ostane pri meni... Prav?

Zakaj je treba štrikati?
Saj je čisto preprosto.. Zakaj moramo (po tvojem) potrditi veljavnost in uspešnost terapevta, ki zdravi z bobnanjem? Ma, naj zdravi, naj se tam zbirajo ljudje v krogih, naj jim doni v ušesih in glavi, naj se počutijo odlično, superiorno, svaka jim čast... Lahko jim zaploskam. Lahko pa grem tudi mimo. Naprej. V trgovino, na sprehod ali pa v posteljo. Z dragim ali z Dragom Jančarjem na platnicah...

Kapiraš? Meni pač bobnanje ne pomaga. Četudi ti z vsemi kremplji zahtevaš od mene, da je ravno boben odgovor na vse moje bivše in bodoče nevroze....

Eh, grem na sprehod... Za v posteljo je še prezgodaj..

V.

[scorpion]

Preberi si Andrejo Pšeničny Vesna..Se boš še kaj novega naučila..ne le o terapiji z bobnanjem..


Neverjetno..ljudje imajo stvar pred nosom pa je nočejo videti.....

Grem spat...

.

[Aslan]

Saj te razumem Vesna..Hecno se mi pa vseeno zdi, da se tolk ljudi tukaj še vedno oprijemlje teze, da nevroza (in vse njene izpeljanke ...obsesije, fobije, depresije itd) nimajo ničesar z našim otroštvom..kot je to lepo, jasno izrekla Aslan..

Psihologi na tem forumu potem očitno plozajo stvari, ki gredo mimo ušes...

Aslan je napisala takole:
Strah pred ponovno paniko z otroštvom veze nima.

Sem vse jasno povedala, že večkrat, tudi tokrat.
Beri VSE in ne le tisto kar ti želiš prebrat in razumet po svoje Scorpion.
Mislim, da je bilo VSE jasno povedano...

Panični napad, panična motnja in strah pred ponovno paniko so 3 različne zadevce.
Povezane, ampak različne...po svoji naravi...

Meni ni pomembno da TI razumeš ne mene, ne KVT....meni je pomembno,
da JAZ razumem in da meni pomaga.

Vsak zase ve kaj potrebuje in to išče, najde

Kar se ČUSTEV tiče ti zelo priporočam v branje knjigo Emocije, Zorana Milivojevića.

[scorpion]

Branje o čustvih je nekoristno dokler bežiš pred njimi Aslan....sicer pa sem o nih že veliko bral..zdaj je treab čutiti...


Želim le povedati, da je treba včasih pogledati kaj takega kar imaš pred nosom in je znanstveno utemeljeno in ne le nek subjektiven newagevski šit...neke subjektivne teorije...


Strah pred paniko pa strah pred strahom pred paniko pa..pa  ..vse to ima en vzrok...Poznam precej takih, ki so se utapljali v lastnih subjektivnih teorijah...res...po dveh treh desetletjih so čisto na istem..premaknili se niso niti za ped...

Zdaj pa je res škoda poučevat nevedne...in si stem prikrajšat spanje...

[alexx]

Zdaj pa je res škoda poučevat nevedne...in si stem prikrajšat spanje...

A to si mislil nase. Kot vem bi rada Aslan pomagala in ne zahteva za plačilo dober spanec.

 

olj konkretno: meni je pod častjo, se mi zdi ponižujoče, da bi sebi dovolila imeti učitelja in se mu pustiti voditi.. To nikakor ne pomeni, da se ne učim in da nisem imela učiteljev... Sem. In jih imam. Ampak si jih ne izbiram načrtno in zavestno... Življenje samo poskrbi za to..

In če se ob nekom, terapevtku, psihiatru, zdravilcu ipd., počutim butasto, ponižano, trapasto in še kaj... - pač ta pot zame ni prava... Enim je pa ravno to lahko všeč, se v neki terapiji najdejo... Kar samo potrjujejo, da smo si različni...


Ker, za Boga, učim se lahko tudi od tebe, Scorpion, ampak šele takrat, ko bo čutiti, da boš vse to znanje akumuliral dokončno in prestopil črto, ki je zaenkrat krožnica...

Vesna

To je pa isto kot bi jaz pisala in mislila. Vesna  Mislim, da si res v neki krožnici Scorpion.
Najbrž tudi jaz, ker spet pišem na to temo.