Hej tvoji občutki so mi res dobro poznani. Tudi jaz sem jih doživljala. V nekem obdobju življenja v srednji šoli sem bila popolnoma sama med sošolci-noben se ni hotel pogovarjat z mano. Poleg tega me je en nonstop zafrkavu od nižjih letnikov Kako sem šla čez to?Pač šla sem. Bla sem v t.i. depresiji, a nisem niti pomislila, da bi šla k psihjatru. Pač v razredu nism bla zaželena. Bla sem tiha in nisem vedla kaj bi se z njimi pogovarjala . Ni mi uspelo da bi me sprejeli medse. Če tebe toji prijatelji sprejmejo, ne skrbi. Najbolj pomaga, da se nehaš obremenjevati. Bolje je, da nič ne poveš, kot da se nekaj siliš. Gotova sem, da pride tudi zanimiva debata. Malo se umiri in bo vse ok.
Ti občutki strahu med drugimi in manjvrednosti pač tko rata pol jst sm se tud počutla neki manj kot drugi in da nisem vredna da sem z njimi. Pol z leti sem dobila neko družbo. Sej me sprejemajo samo se ne morem povsem sprostiit. No ku kdaj. Kdaj mi paše in kdaj ne.
Predvsem ti svetujem, da ne išči neke instant rešitve na zunaj. Raje se poglobi vase v soje občutke in se vprašaj, zakaj se tko počutiš, sprašuj se poglabljal se vase. Upam da prideš do odgovorov...Ko boš bolj razumel sebe, se ne boš počutil več manj kot drugi, bolj se boš spoštoval in prerasel boš željo, da sodeluješ v vsaki debati. Tudi jaz imam občutek, da sem nerazgledana, a se enostavno s stvarmi, ki me ne zanimajo pač ne ukvarjam. Tud če bi se silila in kaj prebrala o kakih temah nikoli ne bi vedla toliko kot tisti, ki se z njimi ukvarja iz lastnega zanimanja. tako da ti svetujem, da najdeš svojo pot , morda te bo na njej kaj zanimalo in boš o tem pripovedoval tudi drugim...Najdi svojo temo...
Pri meni so ti občutki manjvrednosti, sramu, socialne nezaželjenosti izvirajo iz otroštva. ..upam da jih nekoč uzrem in da bom lahko šla čez to
meni je v življenju pomagala meditacija in sproščanje...redno delam, na tem, da nekako zdravim svojo napetost...duhovnost mi pomaga...svetloba...pa bioenergetiki k enmu sm hodla ko me je blo najbolj strah drugih...in pa to, da sem spoznala nove ljudi...tudi če niso idealni, vsaj s kom lahk govoriš...
želimti vso srečo pri premagovanju svojih strahov...

aja pa še to...ka praviš da si nezanimiv, no, sej jst tud mam kdaj občutek da sem za druge nezanimiva, pač za ene sem, ma vem da z njimi ne bom frendica in pač to moram sprejet...bom pa s kom drugih
PS: ti se mi zdiš čist zanimiv. Ker maš podobne občutke kot jst in to me fascinira. Vem da bi, če bi poslušala tebe, uzrla tudi del sebe.
z veseljem bi šla s tabo na kavo...tako da če boš kdaj za,, samo sporoči...
S spoštovanjem,
Astrala