FORUM Nebojse.si
Novice:
 
*
Dobrodošli, gost. Prosim, prijavite se ali registrirajte.
Ali ste pozabili aktivirati vaš račun?
nedelja, 22. november 2026 ura: 19:29


Prijavite se z uporabniškim imenom, geslom in dolžino seje.


Strani: [1]   Pojdi dol
  Natisni  
avtor Tema: OSAMLJENOST-kako se spopasti s tem??  (Prebrano 6177 krat)
ludvik14
Novinec / novinka
*
Odsotni Odsotni

Prispevki: 53


« dne:: torek, 05. julij 2016 ura: 13:12 »

Pozdravljeni še enkrat!

Moram dati ven iz sebe zato odpiram še eno temo, in prosim za čimveč nasvetov! Smiley

Ima še kdo tak problem kot jaz, da se boji da bo izgubil vse priatelje ali da jih že izgublja, ker večina tem o katerih se nanaša pogovor ne ve kaj bi povedal in sem zato tih in asocialen, ker pač se sploh ne spomnim kaj povedati, pa tudi če je to dober prijatelj in te začne grabit tesnoba, panika in na koncu misliš samo še na to, tudi ko jih ni zraven, groza. Ta groza je najhujša ko si čisto sam med štirimi stenami. Lahko se sliši smešno ampak tako se počutim. A se to dogaja samo meni, mislim da je že res hudo. Pač nevem a me ne zanima prav nič, a tako hitro pozabim vse. Rad bi se povezal z ljudmi bil radoveden, da bi normalno funkcioniral, ker ne maram biti samotarski, ker me spravlja ob živce. Star sem 22 let in mislim kot da je že vse zamujeno. Primankuje mi volje in se mi zdi da sem zmeraj bol ujet sam vase, grabi me tesnoba, in bi najraje samo še ležal, pa je bilo že dosti bolje v preteklosti. To se mi dogaja kaka 2 meseca. Ta socialna anksioznost pa me muči pomoje že kar iz osnovne šole naprej. Porajajo se vprašanja, kako bom funkcioniral v službi, kaj bo če izgubim vse prijatelje, da ne govorim o novem dekletu..

Kako naj nadoknadim zamujeno, pač socialne veščine,  pa da zapolnim praznino v možganih da se bom lahko o večih stvareh pogovarjal. Kaj delate vi, vam pomaga branje novic (berem a gre vse z glave), kake knjige,  . Lahko se zdi smešno vprašanje, samo moram čimprej čez to.

Prvo je da se znebim teh občutkov (manjvrednosti, panike, tesnobe,..), da bom lahko normalno razmišljal, kaki predlogi? AD jemljem drugi dan, pa je še en zelo velik brezvezni strah, da se bom še manj sprostil v družbi ko gremo na žur, in bom še manj zanimiv. Kako se bodo sprejeli to sprememobo. Bojim se da bom kdaj se tako počutil da bom kar zbežal domov. Bojim se naslednjega vikendo, ko se zvečer odpravimo kam :..(( živim na podeželju in se mi zdi še toliko težje s takimi problemi. Najraje jim povem težave in da jemljem AD, samo kaj če me postopoma pustijo samega, se je komu že zgodilo to?

Je kdo ki je imel tako velik problem, šel čez to? In kako? Predlagali ste mi že nekaj v prejšnji temi, kar bom izkoristil. Samo kako narediti korak v realni družbi, da se na novo povežeš z ljudmi (npr. s sosedi), sploh ko imaš stalen občutek prazne glave, in imaš občutek da ne boš nič pametnga povedal in se ti bo samo tresel glas in mislil samo na beg..
Prijavljen
mieaid
Izkušen član/ica
***
Odsotni Odsotni

Prispevki: 434


« Odgovori #1 dne:: torek, 05. julij 2016 ura: 16:31 »

=Soc. fobija

Spremeni odnos do samega sebe in bodi bolj odprta oseba
Zveni preprosto, a ni.
Prijavljen

We are the heroes of our time but we're dancing with the demons in our minds.
ludvik14
Novinec / novinka
*
Odsotni Odsotni

Prispevki: 53


« Odgovori #2 dne:: torek, 05. julij 2016 ura: 17:36 »

kaj pa antidepresivi, sedaj sem uzel drugi dan tableto, pa zmeraj bolj študiram da bi še malo počakal, kaj je nevarno če po dveh dneh preneham z jamanjem? sicer se počutim grozno, nevem ali je to depresija ali samo anksioznost, strah me je družbe in brez volje sem do vsega.. kako težje je brez AD to prebrodit
Prijavljen
mieaid
Izkušen član/ica
***
Odsotni Odsotni

Prispevki: 434


« Odgovori #3 dne:: torek, 05. julij 2016 ura: 18:37 »

Pocakal na kaj?
Nic studirat, samo stori, kar mislis

Nevarno zakaj? ---> preberi navodila (al pa rajsi ne kiselnasmeh) & vprasaj kar te zanima tistega, ki ti je zdravila predpisal.
Ti tvoji obcutki so pomoje bolj kot ne placebo efekt. Traja nekaj casa preden 'primejo'

Tezko je rect, kok tezje je brez zdravil, ker so razlicni ADji in razlicno vplivajo na posameznika ... Lahko pomagajo lahko pa so stranski ucinki tok mocni, da se poslabsajo vse skupaj ...
Prijavljen

We are the heroes of our time but we're dancing with the demons in our minds.
ludvik14
Novinec / novinka
*
Odsotni Odsotni

Prispevki: 53


« Odgovori #4 dne:: sreda, 06. julij 2016 ura: 13:23 »

Rad bi šel čez brez AD-jev. Imam zoloft 50mg. Brez zdravil sem bil brez energije in volje do veliko stvari, sedaj ko pa sem AD začel jemati (3. dn) pa se bojim da bo še slabše glede poletja vseh veselic, morja in podobnega, ljudje se bodo sprostili in lahko kaj popili jaz pa ne, in se bom odtujil in še bolj zasekiral kljub AD-jev tu je zdaj moj problem ki me tara, in sigurno je tu še kdo ki ma podobne težave. Pač sem v taki družbi ki smo dosti po žurih, alkoholik pa nisem in bi bil lahko brez njega komot, samo skrbi me da bom manj sproščen med njimi in še bol osamljen se počutu.
Prijavljen
mieaid
Izkušen član/ica
***
Odsotni Odsotni

Prispevki: 434


« Odgovori #5 dne:: sreda, 06. julij 2016 ura: 14:14 »

Obicajno ni nic narobe, ce kaksen kozarcek alkohola spijes medtem ko si na ADjih.

Zakaj si potem sploh zacel z ADji, ce jih ne mislis jemati?
'Pravega trenutka' kdaj bi jemal ADje nikoli ni, tako da ce jih mislis jemati, jih zdaj jemlji vsaj par mesecev dokler ne prebolis stranskih ucinkov in vidis koliko ti pomagajo in koliko ne.

Do zdaj si bil brez, pa si videl kako je, zdaj pa probaj z AD, pa bos videl, kaj je boljse. Ni druge, kot da probas  kiselnasmeh
Prijavljen

We are the heroes of our time but we're dancing with the demons in our minds.
ludvik14
Novinec / novinka
*
Odsotni Odsotni

Prispevki: 53


« Odgovori #6 dne:: četrtek, 07. julij 2016 ura: 11:40 »

Pomoje je bolje da jemljem AD-je, baje je to bolezen možganov, kateri ne delujejo kot bi bilo uredu da delujejo, ali se motim?
Naj prijateljem povem kako je z mano? Ja počutje je bilo saj dva meseca tako, da sem bil preko celega dneva pod stresom brez energije, in se težko spravil kaj delat, in razmišlal samo kako sem bogi
Prijavljen
mieaid
Izkušen član/ica
***
Odsotni Odsotni

Prispevki: 434


« Odgovori #7 dne:: četrtek, 07. julij 2016 ura: 18:38 »

Kot jaz vem gre za to da v možganih primanjkuje neke snovi (serotonin?), sam še samim strokovnjakom (še) ni povsem jasno zakaj in kako.

Če si se tko odločil super  oki
Zdaj vztrajaj pri tem vsaj par mesecev.
Prijavljen

We are the heroes of our time but we're dancing with the demons in our minds.
astrala
Novinec / novinka
*
Odsotni Odsotni

Prispevki: 14


« Odgovori #8 dne:: sobota, 22. oktober 2016 ura: 08:37 »

 Hej tvoji občutki so mi res dobro poznani. Tudi jaz sem  jih doživljala. V nekem obdobju življenja v srednji šoli sem bila popolnoma sama med sošolci-noben se ni hotel pogovarjat z mano. Poleg tega me je en nonstop zafrkavu od nižjih letnikov Kako sem šla čez to?Pač šla sem. Bla sem v t.i. depresiji, a nisem niti pomislila, da bi šla k psihjatru. Pač v razredu nism bla zaželena. Bla sem tiha in nisem vedla kaj bi se z njimi pogovarjala . Ni mi uspelo da bi me sprejeli medse. Če tebe toji prijatelji sprejmejo, ne skrbi. Najbolj pomaga, da se nehaš obremenjevati. Bolje je, da nič ne poveš, kot da se nekaj siliš. Gotova sem, da pride tudi zanimiva debata. Malo se umiri in bo vse ok.
Ti občutki strahu med drugimi in manjvrednosti pač tko rata pol jst sm se tud počutla neki manj kot drugi in da nisem vredna da sem z njimi. Pol z leti sem dobila neko družbo. Sej me sprejemajo samo se ne morem povsem sprostiit. No ku kdaj. Kdaj mi paše in kdaj ne.
Predvsem ti svetujem, da ne išči neke instant rešitve na zunaj. Raje se poglobi vase v soje občutke in se vprašaj, zakaj se tko počutiš, sprašuj se poglabljal se vase. Upam da prideš do odgovorov...Ko boš bolj razumel sebe, se ne boš počutil več manj kot drugi, bolj se boš spoštoval in prerasel boš željo, da sodeluješ v vsaki debati. Tudi jaz imam občutek, da sem nerazgledana, a se enostavno s stvarmi, ki me ne zanimajo pač ne ukvarjam. Tud če bi se silila in kaj prebrala o kakih temah nikoli ne bi vedla toliko kot tisti, ki se z njimi ukvarja iz lastnega zanimanja. tako da ti svetujem, da najdeš svojo pot , morda te bo na njej kaj zanimalo in boš o tem pripovedoval tudi drugim...Najdi svojo temo...
Pri meni so ti občutki manjvrednosti, sramu, socialne nezaželjenosti izvirajo iz otroštva. ..upam da jih nekoč uzrem in da bom lahko šla čez to
meni je v življenju pomagala meditacija in sproščanje...redno delam, na tem, da nekako zdravim svojo napetost...duhovnost mi pomaga...svetloba...pa bioenergetiki k enmu sm hodla ko me je blo najbolj strah drugih...in pa to, da sem spoznala nove ljudi...tudi če niso idealni, vsaj s kom lahk govoriš...
želimti vso srečo pri premagovanju svojih strahov...
aja pa še to...ka praviš da si nezanimiv, no, sej jst tud mam kdaj občutek da sem za druge nezanimiva, pač za ene sem, ma vem da z njimi ne bom frendica in pač to moram sprejet...bom pa s kom drugih
PS: ti se mi zdiš čist zanimiv. Ker maš podobne občutke kot jst in to  me fascinira. Vem da bi, če bi poslušala tebe, uzrla tudi del sebe.
z veseljem bi šla s tabo na kavo...tako da če boš kdaj za,, samo sporoči...
S spoštovanjem,
Astrala
Prijavljen
ludvik14
Novinec / novinka
*
Odsotni Odsotni

Prispevki: 53


« Odgovori #9 dne:: torek, 01. november 2016 ura: 15:27 »

Živjo Astrala Smiley Me veseli da se je javil nekdo z istimi težavami Cheesy Ta anksioznost ki se rada prepleta z depresijo je res mučna, včasih kar gre izpod nadzora in spravi v obup. Zanima me kako si se pa po sredni šoli spopadla s problemi ka si rekla da je šlo na bolje.. Da pač začneš usmerjat energijo v hobije prijatelje,.. ne pa da jo pokuriš za sekiranje in bres.potrebno analiziranje? kaj vas pa zanima in s čim se ukvarjaš, pač me mal taku zanima če že želiš povedat Smiley
Postopoma čutim napredek od nazadnje ko sem pisal, ko sem bil v obupu, verjetno sem bil zaradi izgube dekleta (sedaj se je ta obup prelevil v nek strah, kaj če ne bom nobene druge sorodne duše spoznal, ker si mislem da sem dolgočasen, in bom ostal sam, saj sem drugače tak, ki si želim sopotnice, skoraj največja želja, potem pa ko pridem v stik z nasprotnim spolom pa dobim občutek da pogovor in to ne premore neke globine). Se saj lotim kake stvari a še zmeraj se počutim kot nek izmeček, saj razen da delam fax ter se ukvarjam mal amatersko s športom ne delam, razen kar mi doma dajo za delat (hišna opravila) in tesnoba ter občasno depresija je prisotna tudi že kar od otroštva..Pa bi rat se ukvarjal z mnogimi stvarmi...V tem obdobju sem dojel dam mam prijatelje saj se me kar držijo, a kaj ko se v svoji koži čutim praznega, kljub temu da je rekla psihiatrinja da imam dobre temelje za napredek.
Vem da preveč jamram, samo je bolje da dam iz sebe kod da tiščim v sebi..
Enako želim tudi tebi  oki smrtno si želim ujeti smisel življenja verjetno tako kot ti in vsi ostali Smiley Glede kave se bi pa lahko kdaj dogovorili, ko bi se v živo blo res fajn o tem pogovarjat, kajti v družbi saj v kateri sm jaz pomoje noče preveč slišat o problemih..
Prijavljen
strelec9
Novinec / novinka
*
Odsotni Odsotni

Prispevki: 2


« Odgovori #10 dne:: ponedeljek, 30. januar 2017 ura: 14:27 »

Obujam temo. Kako se spopadate s to težavo v novem letu?
Prijavljen
Strani: [1]   Pojdi gor
  Natisni  
 
Pojdi na:  

oglas oglas ETIKETA medicinski slovar
Powered by SMF 1.1.5 | SMF © 2006-2008, Simple Machines LLC

Društvo DAM in uredništvo Portala Nebojse.si ne odgovarjamo za vsebine prispevkov na Forumu in vsebine komentarjev novic.
Vsi komentarji so lastništvo osebe, ki jih je napisala. Za njihovo vsebino so odgovorni njihovi avtorji.
Stran je bila ustvarjena v 0.044 sekundah z 19 povpraševanji.