Regina.

[Nives]

Mogoce pa se lahko gresta kam namocit v kaksno hladno vodo ali kaj? Da se sprostijo napetosti...

Moj je bil tudi prejsnja 2 dni slab. Najprej ga je dajala ena cudna slabost v povezi z glavo. Vceraj je imel pa vrtoglavico.
Morda zaradi klime v sluzbi. Ali pa, ker slabo vrocino prenasa. Ko je bil se otrok je imel tumor na mozganih, kar so mu uspesno izrezali. Vendar od takrat slabo prenasa vrocino.
Tudi mene je malo skrbelo.. V nekem trenutku sem celo od njega zelela, da me potolazi, da bi vse ok

Bo minilo. Jaz sem trenutno na drugem koncu Slo familiarno. Ce bi imela moznost, bi se sla kam ohladit. Pa se pozornost se preusmeri.

[Regina]

Nives ves, da mi je ze nekaj domacih isto pojamralo, da so “cudni”
Jaz nevem, ali je to res kaksna vrocina, psiha…

Ma moj je skos v pogonu, zdej zuni neki delajo, tako, da ocitno ni takoo zelo hudo  ampak ja, mene vseeno skrbi.
Takoj pomislim na hude stvari, da se kaj kuha v glavi itd… joj grozn res, komej cakam, da se tale vrocina umakne, mogoce bo pa potem boljse.

[Nives]

Pomagalo ti bo, ce gres kaj pozitivnega zase poceti. Da si obrnes energijo v plus.
Saj ves.. samo misli so.. in enaka energija poraja se nove strasljive misli.

Njemu ocitno ni tako hudo, ker lahko dela.
Ti si pa tista, za katero je dobro, da zase poskrbi

[Regina]

Vcasih imam obcutek, da kar vso slabo energijo in to vezem nase, ker se toliko obremenjujem in se ne znam nekako odmaknit. Kako starsi dozivljate otrokovo npr virozo, bolezen, poskodbo…. Meni bi se ocitno zmesalo. Zato se vedno dvomim vase, kar se tice materinstva.

 

[Nives]

Vsak stars sproti postaja stars. Se tudi kaj uci, ubada s tem, kako bi kaj.. itd. Izkusnje tudi naredijo svoje. Tako, da tudi v starsevstvu potem vsi zrastemo. Ponavadi pri prvem otroku bolj kompliciramo, kot (bi) kasneje.

Jaz kot mama v startu in mama, kot sem zdaj, je tako ze velika razlika.
Z manjsimi zadevami nimam tezav. Je bil pa sin prej izjemno zivahen, tako da smo bili 3x na urgenci za vecje zadeve. Enkrat sva bila zatem se v pediatricni bolnici. Seveda mi je bilo zelo hudo. Ampak tako pac je. Tudi to pride in odide.

Ko gre za tezje zadeve, mi je v pomoc tudi to, da je partner manj obcutljiv.

[25263661]

Kako starsi dozivljate otrokovo npr virozo, bolezen, poskodbo…. Meni bi se ocitno zmesalo. Zato se vedno dvomim vase, kar se tice materinstva.

 

Jaz imam velike težave s tem. Jih probam obvladovat, pa mi nekako ne uspeva.
Otrok mi večkrat reče, zakaj paničarim za brezveze, ampak ne morem iz svoje kože

[Aslan]

Kako starsi dozivljate otrokovo npr virozo, bolezen, poskodbo…. Meni bi se ocitno zmesalo.

Pride pa mine ... tko sem jaz to doživljala.
Brez velike drame. Pač otrok tu in tam tudi zboli, enako velja za naše ljubljenčke.
Mal se pocrklja pacienta doma:   

[Regina]

No jaz sem še kar v skrbeh 

Možu se tole vse še vedno pojavlja. Zjutraj, ko vstane je kar OK, potem pa v službi opazi, da mu zamika sliko, ko gleda okrog ... (zdaj dela počasne gibe) in pa ta pritisk v glavi.
Ahhh ja, sedaj ga skrbi, mene pa tudi ... skozi samo slabi scenariji. Tumor, anevrizma ... itd ... pa si govorim, da je mogoče stres, mogoče vratna hrbetnica.. da ni vse negativno.
Danes je govoril z zdravnico, tako, da gre jutri zjutraj dat kri, ker kao je lahko tudi to ...
Nevem kako se potolažit, njemu nočem govorit, ker ga potem še bolj skrbi,... domačim tudi nočem ker imam kar neko idejo, da kaj si bodo potem mislili, tako mlad pa ima težave ...
Pa vem, da sem jaz lani to 3 tedne imela podobno, pa sem pač čakala da mine.

Joj no  skrbi me, strah me je... da je kaj hudo narobe. Da zboli, da ostanem sama ... 

[Aslan]

Regina težko se je soočat s toliko strahovi.
Včasih pozabimo, da je za večino teh strahov odgovoren naš notranji plašitelj, ki dela sam od sebe krute scenarije. Sprejmi, da ima mož sedaj težave (sama si izkusila podobno in je minilo) in najbolj mu pomagaš s tem, da zaupaš, da bo kos težavam. Stres je danes redni spremljevalec ljudi in se kaže skozi veliko različne telesne simpomatike.
Učit se zaupati v življenje ... 

[Nives]

Ko imam sama kako zdravstveno zadevo ali kdo bliznji, seveda pridejo tudi misli na tezje bolezni in smrt. Meni takrat pomaga, da ozavestim, da so to samo moje misli in nic drugega. Ker v resnici je ful enih opcij kaj je nekaj lahko. In ponavadi vecinoma gre za manjse zadeve. Druga zadeva, ki mi tudi pomaga je, da se izpovem mojemu ali kaksni prijateljici. Realisticni odzivi in moje zavedanje mojih misli me takoj zatem ven potegnejo iz raznih scenarijev.
Resne zdravstvene zadeve se ponavadi z blazjimi zacnejo in niso od danes na jutri. Je pa fino, da gre partner vseeno do zdravnika, da se preprica v to, kaj to je.

Tudi sama bom sla zdaj do zdravnika. Dvakrat zapovrstjo v parih dnevih sem imela nekaksno reakcijo na sladkor. Na polno me je srbelo po telesu in vceraj sem imela tudi en obcutek vnetja ali gorecnosti v telesu.
Racunam, da je nekaksna trenutna intoleranca. Ceravno na spletu sem brala, da je lahko tudi znak resnejsih tezav. Da lahko pelje v sladkorno, do srcno-zilnih tezav, itd.

Kot vedno, bom naredila, kar lahko sama naredim. En cas ne bo zame nobenega sladkorja. Pa skusala bom uvesti (se) bolj zdravo prehranjevanje.

Zadeve so vecinoma blazji opozorilci..

Vse bo vredu Regina

[Regina]

Hvala vama, veliko mi pomeni tolazba… hkrati pa se pocutim slabo, ker se sama ne znam “pomirit” in iscem neko uteho… se imam za sibko. 
Kljub vsemu kar se trenutno dogaja, se mi zdi, da sem se vedno kar OK mocna, nisem anksiozna, nisem nemirna… samo pac strah in skrb je prisotna.
Sem se pa zaupala sodelavcu, s katerim sva tudi zelo dobra prijatelja, pa mi je bilo malce lazje, da ne rabim tega tiscati v sebi… bomo videli kaj bo. Tudi misli skusam preusmerjati, zdaj na malici bom pogledala kaksno razvedrilen video 

Jutri pa bomo videli, kaj pokaze krvna slika.

Hvala se enkrat, ker ste 

Nives, , upam, da dobro uredis. Se je to prvic pojavilo? Mogoce kaksen nov izdelek?
Za sladkor priznam, da se nisem slisala… mojemu se je prejsnji mesec 2x pojavila podobna zadeva - ampak po breskvi. Vse ga je srbelo, usta, grlo, pike okrog ust… pa tak obcutek toplote. Ocitno alergija, ceprav je nikoli prej ni imel. No sedaj ne je vec breskev in je ok 

[Nives]

Se tebi zdi, kot si me zaenkrat brala, da sem samo mocna oseba? Ali da me nikoli ni nicesar strah? Da ni nikoli nobenih skrbi..? Jaz sem in mocna in sibka. V meni se tudi sprozijo strahovi, vzorci, itd.. Ampak se ze toliko poznam, da si znam kar dobro pomagati.

Mocan clovek je tisti, ki lahko sprejema sebe tudi s svojo sibkostjo. Si pomaga. Se dvigne. In gre naprej. To je vsa umetnost  

So podrocja, na katera smo bolj ranljivi. In smo razlicno ranljivi na razlicna podrocja. Vsi tukaj na zemljici smo ranljiva bitja, kar je zelo clovesko. Samo eni se upamo to bolj pokazati in si to priznati. Pa se to precej zaradi izkusenj..

Tole s sladkorjem se mi je enkrat pred leti ze bolj pojavilo, ja. Takrat sem za nekaj mesecev presla na bolj zdravo prehranjevanje in je izzvenelo.

Nek puding ali nekaj podobnega mi je vceraj moj ponudil.. da pomagam porabiti, da ne bo slo cez rok. Prvic sem to jedla, ja. Drugic ne mislim nic kaj na roke pazit

[Regina]

Nives, berem te tako kakor si napisala. Mocna, verjamem, da imas strahove in skrbi, ampak se znas z njimi spopasti razumno  tako nekako 

[Nives]

Ja... in ne..

Hotela sem povedati, da zelo pozitivno na nas deluje, da smo socutni do sebe, ko nam je tezko. Ravno to socutje do sebe, pa poznavanje svojih notranjih situacij in naucenega hendlanja same s seboj pomaga k temu, da smo bolj stabilni.
Da si pomagam, ko se ne pocutim dobro,..ko me je strah.. ko sem jezna.. itd.

Biti socuten do sebe in sebe sprejeti, ko je tezko.. se nauciti sprejemanje ne-sprejemanja sibke mene, da se zatem lahko sprejemam. In ko se sprejemam v sibkosti.. da se znam ravnati s seboj.

To prinasa notranjo stabilnost in posledicno med drugim obcutek moci. Vendar je pri vsem skupaj pomembna pot. Ljubecnost do sebe, skrb zase, sprejemanje sebe..

Vem, da moje pisanje velikokrat izpade kot filozofiranje na polno. In je na vsakemu, da zase osvoji kako zadeve delujejo. Teh stvari ni enostavno oz se jih bolj ne da predati z besedami. Drugace so zelo bazicne in s tem enostavne. Ampak nam, ki jih nismo v startu v otrostvu osvojili delujejo bolj kompleksne in se jih moramo nauciti.

Meni je bil vedno cilj, da znam to sama. Tukaj na forumu pa si lahko bolj kot ne izmenjujemo informacije, pa smo si v trenutno podporo. Tako, da vedno znova veckrat ugotovim, da ne morem resnicno pomagati.

Pomaga dolgotrajno delo na sebi.

Zdravo se je tudi zavedati svoje sibkosti... in cloveske kolektivne sibkosti. Tudi to je nasa prava narava.

[Regina]

Ah saj to sprejemanje samega sebe, se znati potolažiti, si dovoliti biti slabe volje .. ja še bo potrebno delati na sebi 

No malce update, moj je dal kri, ki je več kot odlična, zdaj mora najprej delat neke vaje za vrat, če kao po 1-2 tednov ne bo boljše, pa pregled. 
Ampak pravi, da že vaje zelo pomagajo ... upam, da je res ''samo'' vratna hrbtenica, ki jo je treba malce naštelat.

[Regina]

Moj možek je boljše, ni pa še čisto OK.
Pač saj dela normalo, ni omejen….  Po tistem pregledu krvi, ki je bila BP je delal redno vaje za vrat in takrat se je stanje ful poboljsalo. Imela sva mini dopust… potem, ko pa je spet zacel s sluzbo se je spet pojavila taka polna, tezka glava, obcutek pritiska v glavi, napet vrat…. Vse to tudi sama poznam, mi je pa hudo, ko njega takole matra in ga skrbi. Ahh ja. Upam, da bo v redu… cimprej.
Nevem kaj je to… a je psiha, a je vrat… itak mo misli bezijo v ta hude, crne scenarije. Pac govorim si, da ce bi bilo res kaj hudega, bi najbrz se zadeva se slabsala, ali pa bi bile se kaksne druge tezave. Ah skozi ta “KAJ ČE” kr neki res… se tlak meriva… pa ga ima kar OK.

No ja, pač hočem povedati, da sem žalostna pa v skrbeh. 

[Juliette]

Objem, Regina 
Sodeč po tem, kar pišeš, je velika možnost, da gre za služben stres, ane?

[Regina]

Hvala 

Ja kar velik, ceprav pravi, da kao zdaj ni pod stresom.
Ali pa pac delo za racunalnikom 8h + se kaki 2-3 doma.
Slabsa drza… itd.

[Nives]

Meni se ne zdi normalno, da se v danasnjih dneh po toliko casa prezivi za racunalnikom. 8 ur se mi zdi cisto prevec, kaj sele po 10-11 ur. To je po mojem precej skregano s clovekovo biologijo. Pa to v vseh pogledih.. fizicno, custveno, razumsko, duhovno..
Zato sploh ni cudno, da je toliko raznih motenj, bolezeni, itd.

Sama imam kar sreco, da imam razgibano in dinamicno delo. Nekaj dela na racunalniku, nekaj terenskega, malo vozenj, srecanja z ljudmi. Ce je to vse v pravi meri (moteca so sezonska nihanja in koronski ukrepi), potem mi je to top.

[Regina]

Ja Nives se cisto strinjam. Absurdno.
Moj sicer pravi, da v delu uživa… v kar ne dvomim. Ok razumem tistih 8 ur v službi, ampak potem pa še doma zvečer s nekaj kolegi igra igrice  … tega pa ga ne morem odvadit.
Nocem mu sicer tezit, ker je to njegov sprostitveni cas… ampak ga vseeno priganjam, da kako drugace cas prezivi.  Je pa njegova cela familija v racunalniskih, programerskih, IT vodah… in jim je to pac nekaj normalnega.