|
Optimist86
gost
|
 |
« dne:: torek, 18. november 2008 ura: 23:27 » |
|
Zdravo!
Sem 22-letni študent jezikov. Že kakih 8 let se borim z depresijo in raznimi anksioznimi motnjami. Trenutno se mi zdi, da imam tesnobo pod nadzorom, vendar mi depresija še vedno predstavlja ogromen problem, in zaradi nje ne morem normalno funkcionirati in čustvovati.
Na začetku zdravljenja sem kakšno leto jemal Prozac. Potem sem to zamenjal za Cipramil in Risperdal. Letos pa sem začel jemati Cymbalto in Prasine. Po potrebi vzamem tudi Apaurin, vendar se ga izogibam, če se le da. Poleg tega že dolgo časa jemljem Bloxan zaradi previsokega krvnega pritiska. Imam tudi prirojeno aortno stenozo, zaradi katere hodim na vsakoletne kontrole. Sem dokaj pretežak, in upam, da mi bo slej ko prej uspelo shujšati.
Oktobra se mi je depresija tako poslabšala, da sem moral za 3 tedne v psihiatrično bolnišnico. Najprej sem bil 1 teden v zaprtem oddelku, potem pa so me premestili v odprtega. Mislim, da mi je kar pomagalo, da sem prebrodil najhujšo krizo. Sedaj kmalu začnem hoditi k novi terapevtkinji, ki naj bi bila zelo dobra. Upam, da mi bo pomagalo.
Ne vem točno, kaj je vzrok moje depresije. Verjetno je v igri več faktorjev. Upam, da mi bo s terapevtko uspelo vse razjasniti in najti rešitev za moje temne misli, občutke in nezmožnost normalnega funkcioniranja. Ne morem reči, da sem popolnoma nefunkcionalen, nekako bi se opisal kot "polfunkcionalen". Mislim, da sem zmožen nekako z muko opravljati polovico stvari, ki naj bi jih opravljal, ampak svojega pravega potenciala še 50 % ne dosegam. Večino časa sem dokaj potrt, nemotiviran in nesrečen. Misli na samomor se mi na srečo ne pojavljajo več tako pogosto, takrat ko pa se mi, jih pa lahko preusmerim in zaustavim. Nikakor ne mislim obupati pri 22ih letih, ker imam še celo življenje pred sabo. Zavedam se, da bo borba z depresijo težka, ampak sem optimističen in mislim da mi bo uspelo čez nekaj časa ozdraveti in postati zadovoljen in zdrav človek z normalnim življenjem.
Drugače pa me poleg jezikov zanima še več drugih stvari: medicina, psihiatrija, farmacija, psihologija, literatura, umetnost, glasba, filmi, politika, ekonomija, znanost, filozofija, religija, zgodovina...
Zelo rad berem, še posebej politične tekste, in politiko tudi redno spremljam, o njej razmišljam in debatiram. Zelo me zanima tudi človeška psiha, bil sem v muzeju Sigmunda Freuda na Dunaju, ki me je fasciniral. Tam sem kupil tudi dve Freudovi knjigi in CD o Psihoanalizi. Poleg tega imam in sem prebral še ogromno drugih knjig o psiholoških in psihiatričnih temah, pa o farmaciji in različnih psihoaktivnih substancah. Zanima me vpliv psihotropnih snovi na človekovo psiho in zavest. Zanimajo pa me tudi druga področja medicine, še posebej kardiologija.
Rad pa preberem tudi kakšen dober roman, posebej klasična dela. Nedolgo nazaj sem se včlanil v knjižni klub, kjer za vsak mesec določimo knjigo ali dve, ki jo vsi preberemo, in potem o tem debatiramo.
Zelo me zanimajo različni svetovni jeziki in rad bi jih čim več znal.
No, pa dosti o tem, verjetno že malo pretiravam, hehe.
Kakorkoli, rad bi se rešil mojih depresivnih občutij in zaživel normalno življenje. Razpoloženje mi zelo niha. Večino dneva sem na dnu, depresiven, potrt, ne vidim smisla...ampak se nekako prisilim da sem kolikortoliko aktiven. Se pa zgodi, da v minuti postanem popolnoma drugače volje, kar naenkrat evforičen in sem potem nekaj časa tak, ampak kmalu spet padem na dno. Če bi pa trenutno moral oceniti svoje razpoloženje od 1 do 10, bi rekel da je kake 5. Čez dan pa sem se počutil obupno, nisem vedel kaj bi sam s sabo. Zjutraj sem šel s svojo psičko na sprehod za eno uro, doma delal raztezne vaje, relaksacijske tehnike, poskušal brati...pa sem bil še vedno čisto na tleh. Včasih, ko poskušam študirati gradivo za fakulteto, sem tako slabe volje in imam tako slabo koncentracijo da sploh ne vem kaj berem, in sproti vse pozabim. Takrat nima smisla da študiram, saj se potem še bolj sekiram, ker mi ne gre in ne gre. Spet drugič, ko se malo bolje počutim, mi uspe študirati kake pol ure, eno uro, več pa enostavno ne gre.
V sebi imam globok občutek praznine, občutek kot da je nekaj grozno narobe. Imam tudi velike težave s spanjem. Včasih spim preveč, tudi po 12 ur na dan, včasih pa trpim za nespečnostjo. Isto je z apetitom, včasih bi pojedel slona, spet drugič mi čisto nič ne paše. Zadnje čase imam tudi pogoste migrene, ki se ponavadi pojavijo kmalu po tem, ko se moje psihično počutje poslabša, tako da sem skoraj prepričan da gre za psihosomatsko motnjo. Prav tako imam pogoste prebavne motnje.
Poskušam se čimveč rekreirati in jesti zdravo hrano. Ampak ko sem čisto na tleh, se ne morem upreti čokoladi ali kokakoli, ker mi sladkor začasno pomaga da se malo bolje počutim.
Že nekaj časa nič ne pijem in ne kadim. Prav tako ne jemljem nobenih ilegalnih substanc.
Upam, da nisem preveč dolgovezil in vas dolgočasil s svojim nakladanjem, hehe.
Lep pozdrav, pa se vidimo kaj na forumu.
|
