nevzdrzno

[Putka]

NAJLEPSA HVALA ZA VASE ODGOVORE.me pa zanima ce je pri okm-ju normalno,da se mi cedalje pogosteje dogaja,da se ne pocutim prisebno recimo kot bi bila pijana,domoticna,da imam nenadne izbruhe joka,panike....Uglavnem pocutim se v ...Ne svoji psihijatrinji nisem tega omenla,ker me je bilo strah,kaj si bi mislila,da imam taksne nasilne misli...Hvala ker res rabim podporo v taksnem stanju.lp

Eh rakica sej smo se vsi s tem spopadali. Jaz sem svojemu psihiatru previdno to povedala šele ene četrtič in čakala kakšna bo reakcije (sem si mislila, evo evo ga že piše napotnico nujno v bolnico, v prisilni jopič na zaprt oddelek  )...pa me je samo pogledal izpod očesa in rekel : aha nič takega...
Sem bila šokirana. 
Pa sva se fajn pogovorila o občutkih ob tem in kaj sem sama naredila, da bi mi bilo lažje (jaz sem se sama full spopadala z oštrimi predmeti, sem jih prijela v roko, si jih ogledovala in čakala, če me bo kak filing prešinil ob pogledu na njih pa se ni zgodilo nič. Enostavno mi pomeni samo pripomoček v gospodinjstvu), svetoval mi je kako naj se obnašam še naprej in mi gre fajn. Sicer se vsiljujejo pa tudi včasih je tak creepy filing tudi brez okmja, kadar ostanem sama doma z živalmi pa si mislim : ojoj kaj če jih zdele napadem? Pol si pa rečem : ok, zakaj nimam takih psihoz kadar so doma vsi ostali? Zakaj se mi to dogaja kadar sem sama? Verjetno zato, ker to povzroča straaaaah. Ta pa je naš največji sovražnik.
In tko si sama pomagam. Sej sami si bomo najbolje. Ne bojo ne doktorji, ne zdravila!

To, da imaš tak dizzy filing, kot da si mal opita pa si ubistvu čist prisebna smo imeli pa vsi z anksioznostjo. Tud mene je kdaj neki čudno ržalo, tko nek filing, zamegljeno pa ne čist tko kot kadar si pijan ampak zloooo podobno. Ti samo ignoriraj. Po enem času tega več ne bo.

Gigli...midve sva pa že stokrat govorili o tem in nehi tko razmišljat!! Dobr veš, da si zelo srčna in topla oseba in da se tvoje misli ne morejo udejaniti. In če bi se lahko, zakaj se potem še niso??
Glej za poskus, bova šli naslednjič nekam na kavo pa bova zavili v eno temno, mračno, zakotno ulico. Pa da vidim, če me boš zadavla. 

[Lost]

Gigli...midve sva pa že stokrat govorili o tem in nehi tko razmišljat!! Dobr veš, da si zelo srčna in topla oseba in da se tvoje misli ne morejo udejanit. Glej za poskus, bova šle naslednjič nekam na kavo pa bova zavili v eno temno, mračno, zakotno ulico. Pa da vidim, če me boš zadavla. 

 

[himiko]

Putka, ti si zakon!!!!!!!! 

[Putka]

Himiko  hvala, vračam kompliment.

[She_]

Tudi mene je strah, da se to lahko izvrši...

Madame Bovary, si želela fizično obračunat s sestro?
Jst vcasih sploh ne vem vec... vcasih se mi zdi kot da si to zelim, ker o tem razmisljam oziroma se mi vsiljujejo različne misli...vcasih si mislim, kako sem lahko tako grozna da to razmisljam?? Groza!!
Popolna zmeda....

Gigli

mhm, želela in naredila.
težko je pisat o tem, ker bi si folk mislil, da sem malo psiho.
sicer nisem nasilen človek,
mislim, da ful potlačene agresije takrat nisem imela.

kot sem prebrala, naj bi delali kompulzijo ravno zato, da se obsesija ne bi uresničila.
se pravi, naj tega ne bi realizirali.

pri meni so se nasilne misli pojavljale konstantno.
možno, da je do realizacije prišlo zarad obupa in ne samega okm.

recimo enkrat, medtem ko sem že 15ič ravnala in čistila stvari..
sem kar naenkrat intenzivno dojela kaj js v bistvu delam..
da je nekaj pošteno narobe in da to ni več normalno..
in v obupu sem enostavno vstala in razfukala celo sobo.
metala vse po tleh, razbila stvari.. ma vse je samo letelo okoli.

kot en trenutek neprištevnosti.

dost mi je blo okmja.
in sem enostavno popizdila.
mislim, da je bilo podobno pri sestri.
ko ti trčita skupaj močna želja po tem, da nekoga ubiješ recimo
in močno zavedanje, da tega ne smeš, se je meni pač malo scufalo 

znanje o okm prepuščam drugim, ker sama res ne vem veliko o tem,   
samo opozarjam pač da se ni za igračkat
(mogoče se tukaj pokaže smiselnost tega, da zdravimo svojo psiho)

[Onix]

Živjo.

Meni se zdi čist logično, da se te misli ne izvedejo. To pa zato, ker imamo velik strah pred tem. Če pomisliš logično, nekdo ki se nekaj boji naprimer pajkov, sam od sebe ne bo nikoli prijel pajka, pa je to nekaj kar hoče premagati ampak ga je tako strah da pajka lahko prime šele po dobri terapiji s strokovnjakom. In povrhu vsega on še hoče premagati svoj strah in se dotakniti pajka, ampak ne upa. Pri teh nasilnih mislih pa je da si to niti malo ne želimo pa še zelo se jih bojimo. Tako, da je več možnosti, da te udari wstrela, kot pa da bi misel, ki ti je grozna in se ne strinjaš z njo bila kdaj uresničena.

[Anchi]

Tudi mene je strah, da se to lahko izvrši...

Madame Bovary, si želela fizično obračunat s sestro?
Jst vcasih sploh ne vem vec... vcasih se mi zdi kot da si to zelim, ker o tem razmisljam oziroma se mi vsiljujejo različne misli...vcasih si mislim, kako sem lahko tako grozna da to razmisljam?? Groza!!
Popolna zmeda....

Gigli

mhm, želela in naredila.

No tu je tista glavna razlika z OKMjem - prisilnih misli si ljudje z OKMjem izrazito NE želijo, nikoli nikdar, pod nobenim pogojem, izvršiti. Zato pa je to tako hudo trpljenje, ker imajo polno glavo prizorov, ki jim predstavljajo najhujši strah.

[Putka]

Jah jaz se nisem tko počutila kot je opisala Madame Bovary. Da bi kar eksplodirala, ker sem skos razmišljala o tem...

Jaz sem se kvečjemu ustrašila in se jim zelo počasi "približala" . In sprva sem se obsojala ter poskusila najt rešitev. Da bi si želela in potem realizirala....ooo ne, nikakor ne.
Je pa res, da sem mislila, da so to neke čudne potlačene želje (preveč gledamo psiho filme), ampak to sem mislila samo zato, ker nisem vedla kaj OKM sploh je. Nikoli in nikdar v življenju, razen, če sem imela kak razlog pa sem si prav želela nekoga zlasati! In gilgli to je tvoj isti problem. Spomni se, da se z OKM boriš že dolgo in da zelo dolgo nisi niti vedla kaj te daje! Zdaj veš in ti je lažje pri srcu. Vsaj za mičkeno. Ker nisi sama. Ker nisi psihopatinja. Full nas je.

Pa tudi to Madame Bovary, da si dojela kaj delaš, pri čiščenju in ravnanju stvari, si čudno odreagirala. Ko se nečesa zavemo pomoje nismo obupani. Vsaj v trenutku spoznanja ne. Ko nekaj spoznaš si kvečjemu razsvetljen. Obupanost pride šele pol...

[Putka]

ko ti trčita skupaj močna želja po tem, da nekoga ubiješ recimo
in močno zavedanje, da tega ne smeš, se je meni pač malo scufalo 

Ne želiš!!
In ne boš.
Ker ti vodiš igro in ne obratno. Samo to zavedanje je potrebno.

[noelle]

ok, zdaj me je pa spet strah ratal ...

[Anchi]

Čemu Noelle, saj smo zaključili, da tiste misli od MadameBovary niso izvirale iz OKMja?

[rakica]

NE NE SPRAVIJO ME IZ TIRA IN NE RAZJEZIJO AMPAK KR TAKO POMISLIM NA TE OGABNE STVARI.dA NE OMENJAM TEGA,DA SEM PANICNO ZACELA POSPRAVLJATI NOZE,DA JIH NE VIDIM...To je pa res nekaj najhujsega kar se cloveku lahko naredi...Upam,da mi bo bolje...

[Putka]

Mene pa začuda (in prvič) dejansko ni strah.

WUUUUUUUUUUUUUUUUUUUIIIIIIIIIIIIIIIIIII IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII  

[Putka]

Rakica glih narobe delaš. Pa ja da se ne boš bala noža, če se ga nisi do zdaj?
Glej, pod stresom si in ni čudno, da si dobila okm. Zakaj prej nikdar nisi imela tega? Ker so to le okm. Nožev se ne boj. So le ena reč, ki jih potrebujemo za gospodinjstvo.


Jaz npr. sem šla včasih še dlje...sem si sama poskusla priklicat nasilne misli. In sem sebe zamišljala pa ocenila kok realno se mi zdi. Ok, scenarij je tak :  grem po nož, se šunjam, da še sama sebe ne slišm, oprezam, pridem do predala, odprem predal, se obrnem, iščem žrtev, najdem mojo malo ščene, ga napadem, besno, maham, ko pobesneli Max, čist znorim in spet maham in maham in mahaaaam in jao sploh ne zabodem... nope, ne gre. Ne vidim tega. Prisilno o tem razmišljat, kot da bi to hotela, ne gre. Pa še brez zadnjega dela se mi zdi, da takega scenarija še v najslabšem Hollywoodskem filmu ni.   
Res včasih se sama seb tolk nasmejim. In to je tisto pravo zdravilo.
Spopasti se s tem in ne bežati in se skrivati. Bolj, ko bomo to počeli, bolj se bomo zdel sami sebi  psihopatski.

[noelle]

pri meni so se nasilne misli pojavljale konstantno.
možno, da je do realizacije prišlo zarad obupa in ne samega okm.

recimo enkrat, medtem ko sem že 15ič ravnala in čistila stvari..
sem kar naenkrat intenzivno dojela kaj js v bistvu delam..
da je nekaj pošteno narobe in da to ni več normalno..
in v obupu sem enostavno vstala in razfukala celo sobo.
metala vse po tleh, razbila stvari.. ma vse je samo letelo okoli.

kot en trenutek neprištevnosti.

dost mi je blo okmja.
in sem enostavno popizdila.

kaj če pride do tega obupa? in se ne bom mogla kontrolirat? in se ne bom zavedala sama sebe? ...

meni se zdaj misli ne pojavljajo konstantno, sem jih uspela kar zreducirat, ampak ko nekdo omeni, da mogoče čisto slučajno obstaja možnost, da se to zgodi, me rata strah ...

[Putka]

Noelle pa valda. Mene je tud strah, ko nekdo omeni, da je imel psihozo. Se že takoj vidim vso shizofrenično in v bolnici.

[vesnav]

Noelle,

to se ti pač ne more zgoditi. Škoda je tvojega časa, da o tem premišljuješ. Vsi ljudje občutijo kdaj pa kdaj razburjenje, tudi afekt, popolne "nekontrole" pa so tako redke, da nima smisla o tem govoriti in se tebi ne more zgoditi.

Putka, meni so napisali nekoč nekje psihoza, pa je jaz nisem čutila tako, kot si jo ti predstavljaš... Pravzaprav daleč od tega.
Strah pred neznanim je to. Ki pa je lahko zelo uničujoč, če se mu prepustiš.

Lp,

V.

[Anchi]

kaj če pride do tega obupa? in se ne bom mogla kontrolirat? in se ne bom zavedala sama sebe? ...

In zakaj bi do tega prišlo? Kolikokrat v tvojem življenju je do tega prišlo? Si že kdaj brala o tem, da se je nekomu z OKMjem kar naenkrat "utrgalo" in je komu kaj naredil? Ne, še nikoli. Ljudje poškodujejo druge ljudi v afektu, v navalu besa npr., ali pa po preračunljivem planiranju, ker se želijo s čim okoristiti. Še najhujši psihotiki so redko nevarni ljudem okrog sebe. Torej tudi tisti ljudje, ki dejansko trpijo za tem, da ne vedo kaj delajo, redko komu kaj naredijo. Tako kot na zadevo gleda Putka je resnično zdravo: s humorjem, pa tudi tako, da si skušaš zanalašč in namerno čim bolj podrobno predstavljati kako naj bi to tvoje norenje izgledalo. Ko te je najbolj strah noža, pojdi in ga vzemi v roke. Tako bo izgubil moč, jaz pa ti 100% garantiram, da ga ne boš uporabila na živem bitju.

In še enkrat Noelle, beri post od Madam bolj podrobno in boš videla, da si je ona to želela storiti, ti pa ne in to je ključno. Proti svoji volji delajo stvari kvečjemu ljudje v filmih o izganjanju hudiča, pa še tam se nekaj upirajo . To enostavno ni značilnost OKMja, pa če te je še tako strah. Je pa zelo tipično za OKM, da te je strah. Torej, vsakič, ko te je strah, da boš nekaj groznega naredila, vzemi to za trden in definitiven dokaz, da ne boš.

Si pa želim, da če ljudje ne želijo strašiti drugih, da tega ne bi počeli.

[Onix]

Noelle ne se bat tega, da boš zgubila nadzor. Nikol ga ne boš, ker je nemogoče. Nebi rekel, če bi ti šel nekdo zelo na živce, pa bi se komaj kontrolirala da ga nebi mahnila na gobec . Ampak vrjemi mi, OKM ni bolezn ker ti primankuje kontrole, ampak je bolezen kjer je kontrole preveč.

[scorpion]

Zanimivo je to, da se take nasilne misli pojavijo do ljudi, ki jih imamo zelo radi ali so nam zelo blizu...a ne?

Do očeta, sestre, brata, otroka.....

Prisline misli so lahko tudi čisto drugačne..sploh niso nujno nasilne...lahko so pa povezane z drugimi negativnimi čustvi...ljubosmumjem, zaskrbljenostjo..itd..


jaz sem se dolgo mučil z prislinimi mislimi povezani z ljubosmujem..in to vedno kadar sem bil zelo zaljubljen ali pa mi je bilo zelo lepo s to osebo..kot da bi moral vse skupaj pokvariti.....se kaznovati ...




Prisline misli so težava sama po sebi zelo zoprna in mučna....tudi ,če se nikoli ne uresničijo....