Anksiozost - ponovno, že 5-tič

[majcimaja71]

Zopet ne spim.... Zvečer sem se prematavala po kavču in mislim, da sem tudi malec zadremala, ampak to je vseskupaj nič.

Hudo mi je.

[alimali]

Dormicum je res eno najmočnejših uspaval, ki lahko deluje v trenutku in poznam primere, ko so ljudje bili pokonci in v trenutku zaspali kar je bil rezultat razbite glave. Deluje pa približno 2 uri.
Ne igraj se z njim, ker je res lahko nevarno.

[majcimaja71]

Halo,

Nekaj malega 3-4 urce sem podremala. Sem šla k hčerki v posteljo, sem se umirila in zakinkala. Sicer sem še kar precej anksiozna, ampak danes je 4-dan, kar sem ponovno vzela celo tableto Cipralexa, tako da se tolažim, da bo AD kmalu prijel in mi bo bolje. Sem pa vsak dan zvečer na krajšem sprehodu. Grem na zrak. Mi je takoj bolje.

[Presenecen]

majcimaja, na kako psihoterapijo pa hodiš? sem imel anksioznost in sem jo se zdi pozdravil. pa se mi je pri tem zdela ključna psihoterapija, cipralex in helex zgolj pomirijo, da se lahko začne s pt.

[alimali]

super majcimaja71. Vsak dan bo boljše je pa tudi danes takšen dan, da se mi zdi, da kar slabo vpliva na nas. Tudi sam sem nekoliko nemiren in spal sem ponoči slabih 5 ur. Tablete bojo začele kmalu delovati pa bo spet vse v redu.

[majcimaja71]

Amali,

Hvala za vzpodbudne besede. Sploh ne veste koliko mi to pomeni, da vem, da nisem edina in sama. Predvsem pa, da me bodrite DA BO bolje.

Hvala

[majcimaja71]

Zdravo, ponovno jaz.

Ker sem v 2 dneh spala le 1 uro, se mi je že vrtelo in sem komaj funkcionirala - zraven pa ves čas tresenje od anksioznosti. Mislila sem, da bome konec. Včeraj sem poklicala psihiatra in  mi je rekel, na občasno, 2-3 krat na teden vzamem sanval, da se bom vsaj malo naspala. Ker je res - če ne spim 1 noč, drug tan še nekako gre, če pa ne spim 2 noči, je pa to že hudo.

No včaraj sem po dolgem času dala otroke spat k tašči (mogoče je to napaka, da nikoli nimava z možem časa zase - z otroci mi je sicer zelo lepo, ampak čas pa tudi kdaj rabim. mam pa včasih malo slabo vest...). No torej otroci so šli k tašči, mož je po službi šel teč, jaz pa na dolg sprehod. Ko sem prišla nazaj sem se malo vlegla (nisem spala), izvajala AT in se res po dolgem času sprostila 8zgleda, da tudi AFD prijemlje - danes je 7 dan povišane doze 1 tbl). Potem sva šla na hamburger (imela sem celo apetit, ki ga do zdaj med anksioznostjo nisem imela, tako da sem šla v 6 dneh dol 4 kg), zvečer prišla domov in poležavala na kavču. Potem sem ob 11h vzela 10mg sanvala in spala do skoraj4 ure. Torej skoraj 5 ur!!!! - smeji se mi od sreče. Sicer je to še vedno malo, ampak to je zame pravi balzam - 5 ur!!!

danes lahko funkcioniram. Danes še bom verjetno vzela 1 sanval, da še bom malo spala, potem pa 1 dan premor, itd..... vem, da mi bo bolje. Se že bolje tudi počutim.   

[DesertRose]

majcimaja71 poizkusi z Loramom. 1/4 tbl. bi ti morala pomagat ali 1/2. Je proti anksioznosti in uspavalo.

[majcimaja71]

Hvala za nasvet - bom prebrala kaj o tem

[potepinka]

Uf, jaz sem vzela Loram pred gastroskopijo in sem po gastroskopiji spala ko ubita. Iz spanja so me zbudili otroci in sem bila čist zmešana  Sam pazi, ker lahko od Lorama zelo hitro postaneš odvisna.

[trzinka]

Majči..takole bi ti svetovala, čim manj ekperimentiraj z zdravili, poznam pa tvoje stanje zelo dobro iz lastnih izkušenj.

Če si začela s Cipralexom bo seveda prijel v celoti, ko bo pač prijel...kar se tiče spanja pa preveč o njem razmišljaš in se obremenjuješ in zato je anksioznost še večja. Če te muči samo ta neprespanost vzemi Sanval tako kot si probala in se ne obremenjuj več, ker bo tudi tole mučenje enkrat mimo. Pomirjevala kot so Lexaurin, Helex , Xanax samo pomirijo in ti pomagajo cca 4 ure počivat, če ti uspe tudi zaspat. Če jemlješ to vsak dan po 3x se telo po določenem času seveda navadi, rekla bi nekako po 6-8ih tednih...Tudi Sanval ni priporočljiv vsak dan, lahko pa ga seveda zdaj na začetku vzameš večkrat, dokler ti AD ne prime.
Če ne moreš zaspati gledaj TV, beri knjige-priporočam strokovne knjige na temo anksioznosti, pač kar bi te zanimalo, osebna rast, samopodoba......lahko začneš štrikati, kvačkati...samo da se zaposliš in čim manj ratzmišljaš o tem kdaj boš zaspala, kako boš zaspala.....
Odlično je, da si dala otroke tašči  , sprehod bi si lahko privoščila vsak dan, potem pa še kakšno kopel....pomembno je da se tudi ti razbremeniš in narediš nekaj zase, samo tako bodo otroci imeli zadovoljno mamico ob sebi  in seveda mož ženo 

[majcimaja71]

Trzinka,

Hvala za tako dober odgovor. Točno tako je: preveč razmišljam ali bom spala ali ne. Danes ponoči sem se ulegla in sem rekla, če bpom, bom, če pa ne, pa pač ne. In sem SAMA, brez zdravil zaspala za 4 ure. Torej, če bo šlo bom probala brez, če ne pa zdaj na začetku vzela sanval.

Se pa mi zdi, da cipralex prijemlje, ker se vsaj zvečer ob TV, ko smo vsi 4 na kavču, lepo sprostim in nimam potnih rok in nog.

Hvala za vse prijazne besede, ker mi to zelo pomaga 

[Tin@]

Majči,
tudi jaz zelo dobro poznam tvoje stanje. Rada bi ti priporočila da se pozanimaš glede psihoterapij. Tudi jaz imam osebno izkušnjo na to temo in vem da so tableti le začasna rešitev, da se simptomatika nekako pomiri in lahko delaš na sebi. Ker so tvoje reakcije vtisnjene nekako v možganih se vedno znova "vklapljajo" zato jih je treba spremeniti. To pa se lahko naredi le s psihoterapijo. Vem, da se na napotnico čaka precej dolgo, samoplačniško pa so zelo drage, vendar se izplača. Tudi če po tem ko prideš na vrsto trenutno nimaš znakov, je verjetno priporočljiv obisk. Ali pa vsaj prvi obisk, ko ti potem psihoterapevt sam pove kaj bi bilo najbolje.
Naj povem tudi da alkohol ljudem, ki imajo izkušnje z anksioznostjo velikokrat povzroči enaka občutja. Meni se to zgodi ponavadi naslednji dan. Zato je priporočljivo, da se alkohola ne pije ali pa le v manjši meri. Pomembno je tudi da kontroliraš svoje misli ko dobiš različne občutke. Zelo velika razlika je ali začneš razmišljati joj spet joj ne morem joj groza, kakor če razmišljaš v redu sem, to so samo občutki v mojem telesu,in sicer ravno tak občutek kot če bi bila recimo jezna ali pa vznemirjena ko bi nekaj pričakovala. Zelo dobro vem, kako je težko nadzorovati take stvari ob takih močnih in neprijetnih občutjih. Še posebaj če nekaj časa ne spiš in ješ in ti resnično zmankuje moči za ta "boj". Podobno kot z alkoholom se meni včasih dogaja ko imam PMS, ko se mi porušijo hormoni. Ni prava anksioznost, ampak se pojavijo podobno občutki, nemirna sem itd.
Zelo pohvalno, da si začela delati na sebi. Ko sem jaz imela najbolj težko obdobje zaradi teh problemov sem hodila po 3krat na dan po eno uro na sprehode. Narava pomiri. Primeren je tudi šport, in da greš v družbo AMPAK se v družbi pogovarjaš o drugih stvareh in ne o anksioznosti.
Pomembna je tudi prehrana in dihalne vaje. Ali veš da moraš dihati s trebušno prepono? Jaz sem se takrat začela kar aktivno ukvarjati z jogo in mi je precej pomagalo. Akratka dihanje s trebušno prepono boš najlažje naredila in dobila občutek za to če se uležeš na trebuh, daš eno roko na prsni del in drugo roko na trebuh. ko vdihneš se mora roka na trebuhu dvihniti višje od roke na prsnemu delu.Vdihuj in izdihuj v svojem ritmu. ne vem šteješ do 5 in počasen izdih ko spet šteješ do 5. Prvi teden lahko začneš da vsak dan dihaš na tah način po 5 minut, drugi teden po 10 minut in tretji teden po 15 minut. Kasneje ko stvar že malo bolj obvladaš pa ko vdihneš malo zadržiš, npr. 2 sekundi in počasen izdih. To lahko delaš tudi večkrat na dan, še posebaj pred spanjem. Pri tem se poskušaj osredotočiti le na dihanje..kako potuje dihanje v telesu, ali je zrak ki ga vdihneš in izdihneš topel ali mrzdel in se potrudi, da ti misli ne uhajajo na probleme in druge stvari. Ko dobivaš neprijetne občutke je dihanje pomembno. Glede prehrane in pijače...koefin ni zaželjen. Tudi pretirane količine sladkarij ne. Jaz sem poskusila z ingverjevim čajem. Kupila sem korenino. zavrela vodo in notri stresla eno čajno žličko naribanega ingverja. Nato sem kuhala še 10 minut. Čaj pride malo bolj pekoč (odvisno od tega koliko časa kuhaš) in ker telo poživi ni priporočeno, da se ga pije po 4. ali 5. uri. Pred spanjem pomagajo tudi metin čaj ali čaj iz kamilice.
Tako, dala sem ti veliko nasvetov sedaj pa sledi še nekaj spodbudnih besed. Ne vem zakaj se ti to dogaja, vendar ti telo sporoča da nekaj verjetno ni najbolje. Mogoče z načinom življenja, mogoče so kakšne izkušnje iz preteklosti itd.... ampak pomembno je da se ustaviš, predihaš stvari in narediš nekaj za sebe, da se to spremeni. Vem, da se včasih zdi da ne boš preživel niti enega dneva več, ampak verjemi jaz sem to rekla velikokrat, pa se sedaj vidim po enemu letu ko sem se "pozdravila". Sem preživela. Bilo je težko ampak iz tega odideš še močnejši!Pomembno je vztrajati in se ne predati in vsakič ko padeš se poe pobrati in poskusiti ponovno. Ne pričakuj pa takojšnjega izboljšanja. To gre počasi ampak važno je, da GRE!zZa konec ti dam še primer ko smo bili dojenčki:nekaj časa smo se plazili pa smo poskušali vstati pa smo padli, pa smo poskušali delati korake, pa smo velikokrat padli, pa vidiš kako sedaj z lahkoto hodimo? To je isto, svoje telo ponovno učiš hoditi!

[himiko]

Tin@ vem, da si napisala Majči, ampak tako lepo si napisala, da se ti tudi jaz zahvaljujem za tvoje vzpodbudne besede in vse nasvete . 

Majči, tudi jaz se soočam s ponovitvijo hude anksioznosti, bila sem 4 leta popolnoma v redu, brez kakrsnih koli zdravil, letosnjega januarja pa se mi je spet ponovilo - podobno kot pri tebi, sprožil en žur, četudi sem bila že prej pol leta precej pod stresom in je bil pač to samo sprožitelj za moje, očitno nepredelane strahove iz prve pojavitve anksioznosti pred leti.

Tudi jaz bi ti svetovala psihoterapijo, pa kaksne delavnice sproscanja.

Pa še to. Če smo anksioznost že premagali, jo bomo tudi tokrat!!!!!! Poglej, tole je odlicna stran za anksioznost:
http://www.anksioznost.net/

Tako optimisticna in vzpodbudna stran je, s super nasveti - morda ti pride kaj v pomoč!

Drži se! Vse bo dobro!!! Zmagali bomo tudi tokrat 

Himiko

[martinka83]

Zivjo

se strinjam, kar je bilo ze napisano, da brez ustrezne psihoterapevtske pomoci, se tezave tudi z jemanjem zdravil ne bodo resile. tudi predlog zamenjave terapevtke se mi zdi odlicen.
naj naveden svoj primer....Sama sem hodila v terapijo tri leta in sem vseeno videla, da ni bilo rezultatov, ki bi si jih zelela. ena stvar je bila, da mi je bila terapevtka prevec v oporo....ko sem bila zalostna, me je tolazila...kar je bila napaka. ta ki jo sedaj obiskujem, me je samo vprasala kaj cutim in kje cutim zalost in s tem ne potencira mojega ciklanja, da ne bo nic bolje,.....terapevt ti tudi ne sme dajati svojih pogledov, spoznanj...do teh moras priti sam, kar cutis da je zate prav.
druga stvar, ki sem jo sedaj spoznala je tudi ta, da so vrste psihoterapije razlicne. prejsna terapevtka je delala z mano na kognitivno vedenjskem, transakcijska analiza in z edmr. res je, da sem se zavedala vseh stvari iz otrostva, prihajali so boleci spomini, ki se jih prej nisem spomnila....ampak sedaj vidm da mi je z edmr le sprozila spomine, velikokrat se mi je bledlo, fant me je kontantno spominjal na oceta in nisem mogla ven iz tega......tako da te tehnike ne priporocam da bi jo redno uporabljali. kar sem sama ugotovila, ze tako sem se ful ciklala v glavi, konstanto so se mi misli odvijale v negativno smer, kar je stalno povzrocalo skrbi in ti spomini so le se napolnili moje misli....in sem veliko delala na sebi, pa taichi, pa cakre, masaze, mindfullness, vse za sproscanje.....in se vedno sem v situacijah, ki so bile malo bolj stresne totalno zasekirala, kaj bo, pretirana skrb, da sem si predtavljala se bo slabo koncalo.....
Zelim povedat, glede na to kar sem sama ugotovila skozi terapijo, da so t.i anksioznostne motnje, tesnoba,...nekaj kar ne smes prezreti, na ta nacin ti telo nekaj sporoca. Sem tudi magistra farmacije, poznam kako zdravniki uvajajo antidepresive....poleg tega z antidepresivi in anksiolitiki zavres custva.
Moja mama jih jemlje in cez leta postanes otopel. Dobro v nekaterih primerih so potrebna, mislim pa da so resitve v psihoterapevtskem pristopu in predvsem delo s custvi in telesom.

odlocila sem se, da sem terapevtko zamenjala in sem se na podlagi tega, da me je vedno tiscalo v prsih, odlocila za psihodinamsko psihoterapevtko. tu so se ze prvi mesec pokazale vidne spremembe, zacela sem cutit, zalost, jezo, sram,...se vedno sem imela v glavi misli, ampak me niso vec tolk obremenjevale, ker sem bila bolj v stiku s telesom/ to pomeni tukaj in zdaj, v sedanjem trenutku. ne da te misli odplavljajo drugam oz da te obcutki tesnobe odplavljajo. prej sem mislila da se tega zavedam pa zdj vidm da sploh nisem mogla cutit. Bistvo je, da se obcutki iz otrostva vgradijo v telo in ven gredo le, ce gres skozi te obcutke, ki so se vedno v telesu, se soocis z obcutki. delat moras na tem da zacnes cutit telo, ne le na razumskem nivoju. se vedno se mi pojavlja tesnoba, ki mi pomeni, da se za tem skriva eno custvo. ko se pojavi se naucis bit pozoren in ugotovit kaj cutis...ali zalost, jezo,....razlog zanjo in potem tesnoba preneha. torej telo mi sporoca kaj dejansko cutim.

to so moje izkusnje glede psihoterapije. vsekakor je edina resitev pri odpravljanju psihicnih tezav, je pa potrebno imet dobrega terapevta. lahko da najprej potrebujes kognitivno vedenjsko terapija, ce se ne premakne je potem po mojem mnenju potrebno na telesni nivo. meni je uspelo najt ustrezno terapevtko, sem ful zadovoljna in upam, da bo tudi vsem med vami srecno