Kako izstopiti iz začaranega kroga?

[Kava]

Dragi moji,

tudi jaz vas prosim za kak nasvet, saj sem že čisto obupala in ne vidim več nobene rešitve Ne vem kaj se dogaja z mano. Moje težave so se začele zelo čudno... Pred cca 2 meseci se je v mojem življenju zgodilo nekaj groznega, zvedeli smo, da ima mama raka. To je bil za celo družino zelo velik šok. Tisti čas, ko je bila v bolnici, sploh dnevi po operaciji, so bili zame nekaj najhujšega kar sem doživljala v življenju. Res hud strah, misli o tem, da bo umrla, skratka grozno grozno, en teden sem bila dobesedno v nekem "krču", nisem mogla jest, spat, nič, samo jokala sem in brala vso možno literaturo o raku in o zdravljenju. Potem, ko je mama prišla iz bolnice, ko sem videla, da je dobro, potem sem bila tudi jaz spet dobro, začela jest itd.. Nakar me je en dan na sprehodu malo napihalo zgleda in sem začela kašljati in malo so me začela boleti pljuča na hrbtu. Takrat se je začel moj pekel; ustrašila sem se, da imam pljučno embolijo, infarkt, raka na pljučih, ne vem kaj še vse! Pa prej nisem nikoli bila hipohonder! In seveda k zdravniku, ekg, slikanje pljuč, kri, vse ok. Ok, en dan sem bila dobro, naslednji dan pa sem se začela skoraj dušiti ob hrani, od takrat dalje pa se mi je vse, kar sem pojedla ustavljalo nekje v grlu, požiralniku, bolečine v prsih, hrbtu, kašelj,... To se je vleklo kaka dva tedna, nič nisem mogla jest, čeprav sem bila lačna, ob vsakem zalogaju me sili na kašelj! Sem mislila, da imam nekaj na požiralniku, kako oviro ali spazem ali ne vem kaj. Ok spet k zdravniku, naredili gastroskopijo, s požiralnikom vse ok, ORL z grlom tudi vse ok. Ampak jaz še vedno ne morem jest, karkoli začnem jest me začne silit na kašelj, in to grozen suh dražeč kašelj. Jaz več ne vem kaj naj naredim, izvidi so vsi ok, sama pri sebi pa si vedno bolj mislim, da je vse skupaj posledica šoka, ki sem ga doživela (in ga še doživljam) zaradi mame. Je to možno? Se je komu dogajalo kaj podobnega? Moji simptomi se sicer na vsako toliko časa spreminjajo, prvo je bil kašelj in bolečine v prsih, potem požiranje, sedaj kašelj, ne morem jesti... Vse skupaj pa sedaj traja 3 tedne, jaz sem že shujšala cca 4 kg, ne vem več kaj naj naredim, da se stanje normalizira.... Je možno, da so te težave pogojene s psiho?? Prosim za kak nasvet kako se izvleči iz tega, saj je vse, kar si želim, da ponovno normalno zaživim in začnem jest! Naj samo še to povem, da drugače sem vedno zelo rada jedla, sem velika gurmanka in apetit izgubim le ob velikih stiskah. Sedaj pa ni, da nimam apetita, imam ga, ampak me ob požiranju začne nekaj dražiti, siliti na kašelj, boleti, itd.. Prosim, kakšrnegakoli nasveta bom vesela.

[anaoxa]

 
 Zelo podobne simptome sem imela jaz, sploh bolečine v hrbtu zgoraj pod levo lopatico, pa isto ovira v grlu, slabost, spahovanje, v glavnem zelo podobno. Moje življenje se je vrtelo samo še okrog tega, takoj, ko sem zjutraj odprla oči, grozno. Za razliko od tebe, si jaz nisem upala k zdravniku, ki bi itak potrdil, da imam raka, da bom umrla, ... Groza, groza. Ko nisem mogla več, sem se odpravila k zdravniku, se zjokala, dobila en kup napotnic, preiskave niso pokazale nič, vse ok, tako je bila na vrsti samo še napotnica za psihiatra.
Tja sem šla z veseljem, ker mi je bilo samo važno, da ne bom umrla, da je "samo" psiha. Dobila sem Cipralex, ki sem ga jemala dve leti. Bolečin nisem imela menda že od prvega dneva, ko mi je zdravnica rekla, da se z mano fizično ne dogaja nič. Po dveh letih sem z antidepresivom nehala, shujšala, se začela rekreirat in začela živet. Zaenkrat mi gre še vedno dobro in upam, da tako tudi ostane.

Tudi tebi svetujem obisk psihiatra , ker je tudi pri tebi očitno vse samo psiha. Boš videla, kaj ti bo rekel, mogoče AD-ji, kakšna psihoterapija, ... Saj bo šlo, boš videla 

[Kava]

Anaoxa, hvala za odgovor in vzpodbudne besede. Ja, saj že imam tak namen, sicer imam zaenkrat namen iti k psihologinji, ki se ukvarja s psihoterapijo, ne k psihiatru. Ne vem zakaj, nekako bolj si želim priti do dna temu, da me ne bo vsak stresen dogodek v zivljenju vrgel iz tira. Najhujše je to, da se zavedam, da je vse to psihičnega izvora...že od začetka sem to slutila, ampak sem za vsak slučaj opravila te preglede. Mene sicer nekih organskih bolezni ni več strah, samo strah me je jest, ker se mi vse zatika v grlu, kašljam čim kaj pojem, to vse pa sedaj verjetno izhaja prav iz strahu pred tem!  Vem da nimam neke organske ovire v požiralniku, možno pa je, da imam neko oviro v grlu, zaradi katere težje požiram, povečano ščitnico, to mi je rekel zdravnik, ampak pregleda še nisem imela. Ampak tudi če je, vem da s tem strahom samo potenciram zadevo in ne morem se rešit tega straha... Pa tudi čudno, da bi se kar naenkrat vse pojavilo, če bi res bilo kaj organskega, bi že prej verjetno imela težave, ne pa ravno zdaj, ko sem se vsega tako ustrašila! O kako je možno, da psiha dela tako hude težave???

[Slavka]

Kava 

Že Anaoxa ti je podala odgovor iz lastnih izkušenj, pa tudi jaz ti lahko povem, da so ti občutki "stiskanja" v grlu in prsih najverjetneje posledica psihične stiske.

Tudi jaz sem se pred nekaj leti soočala z velikim strahom pred izgubo svoje mame, a žal tudi doživela njeno smrt. 
In takrat so se mi začele pojavljati podobne težave, kot jih opisuješ ti: nisem mogla jesti, še vodo sem težko spravila po grlu navzdol, občutek sem imela, da se bom zadušila in sem venomer pokašljevala, da bi odstranila "cmok", ki sem ga čutila v grlu...
Poleg tega pa sem čutila v prsih hudo bolečino, ki je bila včasih tako močna, da mi je vzelo sapo... 

Res je včasih prav težko verjeti, kakšne težave nam lahko povzroči psiha, kajti simptomi so tako "fizični", da smo prepričani v to, da so nam šteti dnevi... 

Ja, saj že imam tak namen, sicer imam zaenkrat namen iti k psihologinji, ki se ukvarja s psihoterapijo, ne k psihiatru. Ne vem zakaj, nekako bolj si želim priti do dna temu, da me ne bo vsak stresen dogodek v zivljenju vrgel iz tira. Najhujše je to, da se zavedam, da je vse to psihičnega izvora...že od začetka sem to slutila, ampak sem za vsak slučaj opravila te preglede.

  super si se to odločila, kajti zagotovo ti bo pogovor s psihologinjo koristil.
Včasih namreč rabimo zgolj nek nov pogled v naše reakcije, spoznati iz kje izvirajo in zakaj nas določene situacije spravijo v stanje anksioznosti. In potem lahko to spreminjamo ter preoblikujemo, krepimo svoje samozaupanje in iz vsake težje situacije potegnemo neko novo izkušnjo.

Morda pa v tem času poizkusiš tudi s sproščanjem, da se tvoje mišice sprostijo in misli umirijo:

http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=545

Le pogumno naprej 

[Kava]

Hvala Slavka tudi tebi za vzpodbuden odgovor. Življenje je včasih res kruto in žalostno...
Kako si pa ti rešila ta problem, da si lahko začela normalno jest, pit, kašelj, cmok v grlu? Ima kdo morda izkušnje s psihoterapevtko Jasno Krump iz Maribora?

[Slavka]

Kava 

Kako si pa ti rešila ta problem, da si lahko začela normalno jest, pit, kašelj, cmok v grlu?

Jaz sem to težavo rešila z jemanjem antidepresiva Asentra, kasneje pa tudi s psihoterapijo. Ko sem namreč ugotovila, da tako ne morem več naprej, sem poiskala pomoč pri svoji splošni zdravnici, kateri sem povedala, kaj se mi dogaja. Napisala mi je napotnico za psihiatra, ter za vsak slučaj dala tudi pregled krvi za ščitnico.
Vendar je izvid pokazal, da sem fizično zdrava, zbolela sem pač za anksiozno-panično motnjo.
To sem namreč izvedela pri svojem psihiatru, ki mi je tudi predpisal Asentro. In postopoma se je moje počutje izboljševalo, še posebno potem, ko sem pričela s psihoterapijo. 

Zavedati se moraš, da ni čudežne rešitve. Edina prava rešitev je skrita v tebi, kjer čaka, da jo odkriješ ter spremeniš svoje življenje na bolje. 

[alexx]

Zdravljenje s psihoterapijo zahteva čas Kava. Ne vem zakaj ne bi poskusila tudi s katerim AD - jem, da te malo postavi na noge. Lažje boš pričela delati na sebi. Jaz sem pravkar tudi imela mamo v bolnici 3 mesece. Še je bolna. Čisto me je dotolklo in vem kako se počutiš, ko te stisne povsod po telesu. Ni za verjeti na kaj vse psiha vpliva. Mene so celo mišice bolele. Sedaj je malo popustilo, a je še hudo.

[Kava]

Hvala vama... Ja res neverjetno kaj vse si lahko sproduciramo v glavi, da nas dejansko fizično boli. Strah te res lahko čisto ohormi!
Alexx, na psihoterapijo si želim raje kot na AD, saj bi rada prišla do vzroka svojih strahov in težav, ter jih odpravila enkrat za vselej. Nočem le prikriti tega, trenutno se pa še počutim dovolj pri močeh, da mislim, da lahko poskusim brez AD. Če pa  bom videla, da ne bo šlo, pač ne bo šlo, bom vzela AD, ampak o tem bom kasneje razmišljala. Vem tudi, da je psihoterapija dolgotrajna, ampak sem se odločila, da bom potrpežljiva. Vedno bolj se tudi zavedam, da tudi te težave in miselni vzorci, ki so me pripeljali sem, so verjetno nastajali dolga leta in je bila mamina bolezen le kaplja čez rob, zato se tudi zavedam, da ozdravljenja ne bo čez noč. Težave so se nabirale že prej, ampak sem jih dajala na stran, zdaj se mi zdi samo, da je vse skupaj prišlo ven, ker več nisem zmogla tlačiti v sebe vsega. Zaenkrat se moram nujno res samo rešiti tega straha pred požiranjem, bolečin, cmoka, itd. in to se mi zdi zdaj najtežje... 
Zdaj se mi zdi nemogoče, da bo sploh kdaj boljše, a se trudim razmišljat pozitivno, vsaj ko vidim vas, da ste imele tudi takšne težave in to dale skozi. Samo nekako se mi zdi, da se vsakemu zdi, da nikomur ni tako zelo hudo, kot tebi. Samo najbrž je vsakemu enako hudo.
Alexx, koliko časa pa že ti jemlješ AD, na psihoterapijo tudi hodiš? Kako se počutiš?

[alexx]

Če se počutiš zadosti močno, da se boriš brez AD - ja toliko bolje. Jaz se ne. Tako, da poskušam z majhno dozo Zolofta (Asentre) naprej. Predolgo vse traja. Moja psihiatrinja je tudi psihoterapevtka transakcijske analize, tako, da opravim vse hkrati.

Počutim se tako/tako Kava. Šele začela sem. A vem, da bo pomagalo. Do sedaj je. Vem tudi da je za  okrevanje potreben čas. Na žalost.

[trzinka]

Draga Kava, popolnoma enaka zgodba se je zgodila tudi meni, ampak popolnoma identična  Mamina diagnoza me je vrgla v panični strah, bolezni sem imela tisoč, umirala sem, bolečine neznosne, v enem mesecu in pol sem shujšala za 17 kg,....... nakar sem padla še v depresijo...

Kako se iz tega izvlečt. Da se, lahko to trdim, vendar samo s trdim delom na sebi. Kaj to pomeni. Obvezno ti svetujem kognitivno vedenjsko terapijo. Če čutiš, da te misli, strahovi že tako daleč odnašajo, da težko kontroliraš zadevo, pa  nujno obisk pri psihiatru in medikamentno zdravljenje.

V naših možgančkih so namreč napačni miselni vzorci, ki povzročajo tako močan strah, da ga ne moremo obvladati....ansioznost pa je seveda podlaga za vse izbruhe, ki se ti sedaj dogajajo...

Poizkusi se čimveč sproščati, telesno bodi aktivna v naravi, beri kakšno strokovno literaturo na temo panične motnje, osebnosti, čustvene inteligence...interneta in raziskovanje bolezni pa TAKOJ stran. Fizično si zdrava, razvila pa si simptome bolezni zaradi strahu. Čimveč druženja in čim manj razmišljanja. Lahko je govoriti, težko storiti...vsekakor pa je tu potrebna pomoč. 

[Kava]

Hvala Trzinka tudi tebi... Jaz sicer še nimam paničnih napadov, tudi srce mi ne bije hitro, tudi depresivno se še ne počutim, ok ja trpim in hudo mi je, a ni to tipična depresija, v službo še vedno hodim. Sem pa po mojem anksiozna, kot sem omenila, že pred tem dogodkom z mamo sem imela težave z nespečnostjo, pa hudo utrujenostjo itd., ampak sem vse nekako potiskala na stran. Strahov pred boleznimi sem se tudi znebila, ker sem dobila izvide, ampak jest še vedno ne morem. Počasi naredim par grižljajev, in imam občutek in paničen strah, da se bom zadušila. Kašljam non stop kot nora, kot da bi me v grlu nonstop nekaj dražilo, pa sem bila na ORL pregledu in tam ni nič, v požiralniku prav tako ne. Pa boli me grlo in hrbet in vse, verjetno od kašlja. Vem, da je to vse proizvod moje glave in nič drugega. Ker sem opazila en dan, ko sem bila v trgovini in probavala obleke, sem očitno pozabila na vse in opazila, da ne kašljam. Čim sem se spomnila, sem že začela kašljati. Pa ponoči, ko spim, tudi ne kašljam. Ne morem verjet, da je to možno!
Hvala vam res za vse nasvete. Kako pa poteka ta kognitivno vedenjska terapija? Naročila se bom pri Jasni Krump, sem prej poslala mail, če sprejemajo tudi samoplačniško, ker na napotnico se predolgo čaka. Če ne dobim odgovora v toku dneva, bom šla jutri osebno tja. In upam, da me čimprej sprejme.

[Slavka]

Kako pa poteka ta kognitivno vedenjska terapija?

http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=855&Itemid=83

Našla sem tudi eno podobno temo, morda ti bo kaj v pomoč:

http://www.nebojse.si/Forum/index.php/topic,6942.0.html

[alexx]

Ker sem opazila en dan, ko sem bila v trgovini in probavala obleke, sem očitno pozabila na vse in opazila, da ne kašljam.

Viš kaj dela psiha. Draga Kavica, očitno si še kar pri moči če lahko probavaš obleke. V hujši krizi tega nisi sposoben. Pametno, da že sedaj ukrepaš, preden postane zelo hudo. Bom držala pesti.

[Kava]

Vem Alexx, zato pa bi tudi rada to rešila preden padem še globlje... Kot sem prej napisala, določene težave so me mučile že prej - nespečnost, osamljenost, pa sem vse skupaj nekako tlačila vase in mislila, da bo boljše. Zdaj pa vidim, da se moje telo upira, in da tako več ne morem naprej... Zgleda, da je ta dogodek z mamo bil še kaplja čez rob in moram si poiskat pomoč... Ja, vidim kaj vse lahko naredi psiha, tudi v službi, ko sem imela nekaj pomembnega za naredit in sem bila malo v paniki, ker sem morala narediti to do določene ure, sem tudi opazila, da ne kašljam in normalno pijem. Zato sem tudi začela sumit, da je vse to plod moje psihe in ne bolezni. Izvidi so to samo potrdili... Hvala vam punce, vsaj malo lažje mi je pri srcu, ko me nekdo razume. Nekomu, ki tega ne doživlja, pač ne moreš tega razložit, ker enostavno ne razume...

[alexx]

Nekomu, ki tega ne doživlja, pač ne moreš tega razložit, ker enostavno ne razume...

Absolutno drži Kava. Prav zato je ta forum tako dragocen. Imam pravico to izjavit, ker sem gor že ohoooohoooooooooo let. Uporabniki so mi postali prijatelji. Nekateri se srečujemo, se razumemo, pomagamo.

btw...a rada piješ kavo? Kava lahko sproži strah in panični napad. Če spiješ eno ni panike. Več je ...po moje....preveč. Meni se začne tresti v notranjosti in se mi tudi roke bolj tresejo. Opažaš morda tudi ti?

[Kava]

Ja, obožujem kavo.. Sicer jaz že od vedno slabo prenašam preveč kave, že prej sem večrat opazila, da če sem jo preveč spila, sem se slabo počutila, mi je razbijalo srce, tresla sem se. Zato pazim, da jo ne spijem preveč, ponavadi spijem eno ali max dve na dan, in še to bolj rahlo z veliko mleka. Odkar so se začele težave z nespečnostjo pa sem se je sploh izogibala v popoldanskem času. Zanimivo tudi to - po tem šoku zdaj in odkar so se začele te težave s paniko, požiranjem itd. se je pa problem z nespečnostjo izboljšal. Dokaz, da je tudi nespečnost bila zgolj zarad psihe. Pa tudi nisem mogla najt vzroka nespečnosti, sem poskusila marsikaj, pa nič ni pomagalo. In mogoče je tudi ta nespečnost (ki se je vlekla več mesecev) tudi prispevala k temu, da me je sedaj tako sesulo... Očitno imamo veliko problemov v sebi, ki se jih do nekega trenutka sploh zavedamo ne, pa vse butne ven pol...

[trzinka]

Jp, kava...dobro se poznaš, je očitno iz napisanega. Problemi in težave se kopičijo, potem pa izbruhnejo...pri tebi se počasi nabira in super da si začela ukrepati. 
Ni pa enako panični napad in panična motnja  jaz sem imela oboje, tudi ni nujno, da padeš v depresijo, lahko pa, če se nič ne naredi za psiho, počutje....

Vsekakor ti želim čim manj problemov in nerealnih misli, ki povzročajo te presnete težave 

[Kava]

Vse skupaj postaja čedalje slabše... Zadnja dva dni sem v takšni krizi, da se mi zdi, da ne bo nikoli več boljše... 

[trzinka]

Vse skupaj postaja čedalje slabše... Zadnja dva dni sem v takšni krizi, da se mi zdi, da ne bo nikoli več boljše... 

kava, pojdi k psihiatru....točno poznam ta občutek...ne vem, če si dovolj močna , da se sama izvlečeš iz tegale....

[Maycha]

Hey, Kava, 

vprašala si, če ima kdo izkušnje s psihoterapevtko Jasno Krump. Osebno imam z njo zelo pozitivne izkušnje, pred leti sem hodila k njej in me je zelo spravila k sebi.

Sicer pa lahko prebereš še nekaj drugih mnenj o tej psihoterapevtki v razdelku 'Psihoterapije, psihiatri terapevti', ki ga najdeš pod tematiko 'Zdravljenje'.

Želim ti vse dobro, pojdi tudi k psihiatru in daj težave iz sebe, kajti ni lahko, ko duša tako zelo boli ...