FORUM Nebojse.si
Novice:
 
*
Dobrodošli, gost. Prosim, prijavite se ali registrirajte.
Ali ste pozabili aktivirati vaš račun?
sobota, 22. avgust 2026 ura: 05:43


Prijavite se z uporabniškim imenom, geslom in dolžino seje.


Strani: [1]   Pojdi dol
  Natisni  
avtor Tema: občutek ločenosti od telesa  (Prebrano 3467 krat)
chilispace
gost
« dne:: sobota, 02. junij 2012 ura: 13:11 »

Pozdravljeni !

O obcutku locenosti od telesa in drugacnem sprejemanju okolice ( depersonalizacija in derealizacija ) sem prebral veliko razlicnih izkusenj, mnenj,..a me vseeno zanima, ce ima kdo podobno izkusnjo kot jaz.

Meni se je ta obcutek prvic pojavil, ko sem se ulegel zvecer v posteljo, ugasnil luc in nekaj vasa lezal ( poskusal zaspati ). Potem pa sem zaslisal komarja in naglo vstal iz postelje in prizgal luč - takrat se mi je prvic pojavil ta poobcutek nerealnosti, kot, da sanjam oz lebdim,..zelo cuden oz. neprijeten obcutek  !
         Naj povem, da sem takrat ze par mesecev imel tesnobne in tudi panicne napade, stalno omotico,..
        In tudi danes, po 10 mesecih teh stanj ( ki seveda nihajo ), se mi se obcasno zgodi omenjena derealizacija, ampak SAMO, ko nekaj casa lezim v temi in kar naenkrat odprem oci in zacnem gledati okoli po sobi - takrat se pojavi ta obcutek, ki ga spremlja rahla slabost v zelodcu in napetost v vratu ( 2-3krat na mesec ) - po parih minutah kontroliranega dihanja, se umirim - vceraj, pa je prislo prvic tako dalec, da sem moral vzeti 1 Helex, ceprav ga nerad vzamem - obcutki nerealnosti so bili zelo hudi in so prihajali v valovih, priblizno 5 takih obcutkov v 20 min !

ZAnimivo je, da se mi zacnejo pojavljati samo ko lezim in to SAMO V TEMI ( velike crke so zaradi glavnega vprasanja ) - potem, ko se razvijejo tudi na svetlem seveda - najprej sem pomislil, da se mi mogoce ( ko lezim ) v vratu uklesci zila, ki dovaja kri v mozgane, ker ce si zmasiram vrat in zgornji del hrbta, mine prej vse skupaj in tudi, ce npr. fizicno kaj delam, kar obremenjuje vrat in hrbet, sem takoj omoticen in imam cisto trd vrat in trapezoidne misice ter obcutim mehke noge - kot da ne bi bilo dovolj prekrvavljeno vse skupaj !

Ima kdo podobne izkusnje ?

Lep pozdrav, chili  Smiley
Prijavljen
Pikicaaa
Aktiven član/ica
**
Odsotni Odsotni

Prispevki: 126



« Odgovori #1 dne:: petek, 08. junij 2012 ura: 22:03 »

Živjo  Smiley
recimo, da se delno najdem v tvoji temi, saj sem tudi jaz doživela neko vrsto derealizacijo in depersonalizacijo, ki je trajala več dni, če ne celo teden, dva. Niti ne vem več, ker sem preživljala tak pekel, da je bilo joj  Cry Z veliko truda, trme in vztrajnosti sem se nekako izkopala iz najhujšega. Bilo pa me je kasneje strah, da se mi to spet ne ponovi. Pa smo bili spet tam. Pri anksioznosti. Imela sem tako krizo, da sem takoj šla do psihiatra in po tablete. Pa je bilo to prvič, da sem obiskala psihiatra in da sem se odločila za tablete. Skrajna sila. Poleg tega sem dolgo obdobje imela anksioznost in panične napade (nezdravljene) Eno je vodilo k drugemo, vrjetno je bilo še enkup drugih dejavnikov, stres, odlašanja, ne izpolnjeni cilji,.... ubistvu po pravici povedano odgovore še iščem, ker sem šele na začetku zdravljenja in dojemanja dogodkov, ki sem jih doživela. S paničnimi napadi in anksioznostjo/tesnobo sem bila že seznanjena in sem poznala kar dosti trikov za premagovanje teh zverinic. Ampak zgleda je bilo pri meni en kup potlačene šare, ki je skozi sijočo, optimistično, klepetavo in vedno nasmejano osebo, kar naenkrat vse butnilo vem, kot strela z jasnega. Nisem se upala pogledat v ogledalo, nisem bila prepričana, če sem to jaz oz sem imela občutek kot da sem nekje drugje in enostavno sebe in okolice nisem doživljala kot prej, amapk kot neko znanstveno fantastiko, sanje, izmišljotivno. Ubistvu derealizacijo sem doživljala postopoma in nisem vedela kaj se dogaja. Nevem, če sva doživljala isto in če je to isto, ker izkušnje vsak opisuje po svojih doživljanjih, vendar jaz sem postopoma izgubljala stik z realnostjo. Preplavilo me je en kup misli vseh sort, drugačno dojemanje časa in prostora, počutila sem se rahlo zmedeno in zmešano. En dan sem se tega tako ustrašila, da sem dobila grozen napad anksioznosti in paniko. Še vedno se spomnim občutka pa ga neznam opisat  Shocked vsak dan je bilo še slabše, dokler se dejansko nisem čisto zlomila, saj nisem več vedela kaj je svet in zakaj obstajamo, posledično sem začela razmišljat o vseh možnih zadevah tega sveta 100/h non stop. Glava se mi ni utišala. Spat nisem upala, ubistvu nisem mogla, ker sem se vsak dan zbudila  s strahom, da ne obstajam. Spala sem pri prižgani lučki ali TVju. Kljub temu, da sem vse moje grozne epizode zaenkrat dala skozi (in bitka ni bila lahka), še vedno iščem odgovor, zakaj se je to zgodilo in včasih še vedno pomislim na banalno vprašanje, kaj če je vse res, kaj če vse sanjam...izbrala bi si rada tudi psihoterapijo, pa je žal vse za plačat. Tako, da morem še pogledat tiste na napotnico, če je kdo blizu mojega doma.
jaz sem s tabo samo delila svojo izkušnjo oz del nje in da veš da nisi edini. Jaz se rahlo do pretežno še vedno lovim, posebej ko me udarijo misli vsiljivke, ampak nekako gre. Zaenkrat sem se naučila zamotit se tako, da se enostavno zamotim  sesmejem Če ne razmišljam o težavah in o realnosti oz nerealnosti sveta, mi je ta dani moment tak kot je vedno bil.
In tako en nasvet, če ti bo pomagal, meni je. V času derealizacije in depersonalizacije, sem vsaj malo Ok funkcionirala, ko nisem razmišljala ne za nazaj, ne za naprej in ne kaj se dogaja in niti o tem, da naj svet ne bi bil resničen. Enostavno sem se trudila ga sprejet kot je in živet in delat v "točno tem momentu" in uživat. Je težko si za predstavljat, ampak ko si z mislimi, telesom in vsem v sedanjosti in se posvetiš trenutku in samo tistemu kar delaš, brez da razmišljaš...takrat imaš čas za zadihat. In večkrat umes sem se spomnila časov pred tem, kako sem doživljala svet in je pomagalo in me pomirilo, ker sem vedela, da čas gre naprej, da recimo pred meseci, leti nisem razmišljala takih khmm "gluposti" in sem "normalno živela". Te spomine sem si dal v glavo in samo šla naprej skozi orkan. Sem pa tudi izbrala si hobije in šprtne aktivnosti in dosti hodila na sprehode ali v družbo, ker tako sem se zamotila. Seveda pretiravat ni dobro, lahko pregoriš. Vse v mejah normale. Zdaj kdaj in kdaj zapiha rahel veterček...ampak zaenkrat gre. Še vedno pa morem delat na sebi, na mislih, razmišljanju, predvsem pa malo spremenit stil življenja na boljše. čaka me še veliko dela...amapk keep movin  plesalec

Jaz upam, da tudi ti najdeš rešitev in boš spet v svetu kot si ga poznal in zvečer ne boš imel več težav. Če te bo še kaj zanimalo ali karkoli pa se javi. Ti podarjam  rozicodam in  poljubona, da ti bo malo lažje.

 Lp  pomezik


Prijavljen

(Dharma = Pikicaaa)
Akiyo
gost
« Odgovori #2 dne:: torek, 19. junij 2012 ura: 22:04 »

Meni se je ta obcutek prvic pojavil, ko sem se ulegel zvecer v posteljo, ugasnil luc in nekaj vasa lezal ( poskusal zaspati ). Potem pa sem zaslisal komarja in naglo vstal iz postelje in prizgal luč - takrat se mi je prvic pojavil ta poobcutek nerealnosti, kot, da sanjam oz lebdim,..zelo cuden oz. neprijeten obcutek  !
Saj meni se to tudi naredi, če tako na hitro vstanem iz postelje, ko že napol spim in mi to ni nič nenavadnega. Mi je isto kot zjutraj ko ne smem na hitro vstat iz postelje da se mi ne zavrti: je isti občutek nerealnosti in kot da lebdim.

Sem se pa včasih vsak dan počutila kot da sanjam, zdaj je okoli pol leta ko se ne več. Je kar samo od sebe izginilo, možno da sem premlevala kaj je to in zakaj se mi dogaja in potem normalno da sem imela ves čas v mislih in da sem se tako počutla.  pomisli

Potem glede tega ko grem spat, je tudi podobno kot pri tebi. Samo to se mi spet zdi čisto logično...pač si že napol v snu in ja odpreš oči in mi je tak filing kot da nisem v svojem telesu, zdi se mi kot da se mi postelja premika ali pa da se jaz premikam pa roke so mi take tuje. Ma se ne obadam nekaj s tem, ker kot sem rekla se mi zdi da je to zaradi tega ker že napol spim...(uh, al se ukvarjam s tem?  Undecided ker če se ne bi, potem ne bi tega sploh pisala, jao)

Se mi pa tudi podnevi dogaja, ne vem, ko nekje pri miru sedim ali pa stojim pa ratam nekako odsotna in se mi zazdi kot da se premikam in da bom ravnokar padla. Ehk, čudno razloženo.  Shocked Samo mislim, da je razlog to, da mal premalo pijem in zelo je vroče pa možno da sem kaj živčna takrat in potem to pristopi.

Lp,
Akiyo
Prijavljen
Ventilator
Veteran
****
Odsotni Odsotni

Spol: Moški
Prispevki: 856


« Odgovori #3 dne:: torek, 19. junij 2012 ura: 23:03 »

Jaz sem mel derealizacijo v različnih dnevnih situacijah - ne da bi pojavila tu pa tam - ampak je bila vedno prisotna nekje v ozadju. Pri tem so mi najbolj pomagale omega-3 kapsule. Se mi pa pojavi, če več dni zapored jemljem b-complex (domnevam, da zaradi vitamin B6) ali če zlorabljam droge oz. alkohol.
Prijavljen
paloma-blanka
gost
« Odgovori #4 dne:: sreda, 20. junij 2012 ura: 21:02 »

tudi sama sem to doživljala na trenutke. Sploh če sem govorila kdaj s kako osebo  mi je najprej postalo nerodno potem pa sem imela občutek neresničnosti.
Prijavljen
Panini
gost
« Odgovori #5 dne:: torek, 03. julij 2012 ura: 03:36 »

Jaz imam ta občutek čisto vsakič pred napadom panike. Kar naenkrt ratam utrujena, izgubim dar govora, čez par trenutkov se ne morem več premikati, samo gledam lahko, vsega pa se zavedam. Ko so me sošolci spraševali kaj je narobe, sem lahko le nemočno jokala, nisem pa jim mogla pojasniti ali se premakniti. Grozen občutek, kot da bi bil zaprt v lastnem telesu. Ima kdo podobne izkušnje?
Prijavljen
kr.ena
Novinec / novinka
*
Odsotni Odsotni

Prispevki: 15


« Odgovori #6 dne:: petek, 10. avgust 2012 ura: 15:43 »

tudi sama sem to doživljala na trenutke. Sploh če sem govorila kdaj s kako osebo  mi je najprej postalo nerodno potem pa sem imela občutek neresničnosti.

Ja, to se meni tudi dogaja. Ko mi je nerodno, najprej zardim k paradajz, potem pa zaradi tiste "panike", strahu enostavno obnemim in izgubim občutek resničnosti. Prov enostavno ne znam nič spravit iz sebe. Zmrznem dobesedno!  Embarrassed
Prijavljen
Strani: [1]   Pojdi gor
  Natisni  
 
Pojdi na:  

oglas oglas ETIKETA medicinski slovar
Powered by SMF 1.1.5 | SMF © 2006-2008, Simple Machines LLC

Društvo DAM in uredništvo Portala Nebojse.si ne odgovarjamo za vsebine prispevkov na Forumu in vsebine komentarjev novic.
Vsi komentarji so lastništvo osebe, ki jih je napisala. Za njihovo vsebino so odgovorni njihovi avtorji.
Stran je bila ustvarjena v 0.039 sekundah z 18 povpraševanji.