OKM ali GAM?

[Fun]

Pozdravljeni sotrpini!

Naj vam zaupam svojo zgodbo. Pred parimi leti na začetku srednje šole sem trpel za depresijo in bil precej asocialna oseba. Nisem imel prijateljev, nisem se znašel v družbi, bil sramežljiv in prestrašen. Takrat sem se odločil za pot odkrivanja sebe in učenja o vsem možnem (predvsem psihologija,..). Obiskoval sem tudi psihiatra in bil na antidepresivih. S pomočjo knjig in trdega dela sem si zgradil socialno življenje in si uresničeval cilj za ciljem. Na vsake toliko časa, približno na pol leta pa so me prišle pozdravit obsesivne misli. Homoseksualne misli ki pa so ponavadi hitro minile ker jim nisem posvečal pozornosti in v meni niso prebujale nekega velikega strahu. Pred dobrim mesecom se je spet ena od teh epizod ponovila in takrat sem šel raziskovat na internet kaj bi naj sploh to pomenilo. Ugotovil sem da gre za OKM in takrat se je ves cirkus še komaj začel. Začel sem doživljati anksioznost in misli mi kar švigajo. Razmišljam o različnih katastrofalnih scenarijih in rojevajo se mi različna "Kaj če..?" vprašanja. Kaj če se mi utrga? Kaj če nebom moral živeti s to motnjo? Ali je to sploh ta motnja? Ali bom začel izvajati kakšne rituale? Ali še bom lahko sploh užival živlenje in se pogovarjal z ljudmi? Ali bom kos različnim nalogam v živlenju? Ko vidim kaj nevsakdanjega se sprašujem ali je to sploh resnično ali plod moje motnje itd itd. Ob vsem tem doživljam tudi fizične simptome (slabo spim in se hitro prebujam, glavoboli, izčrpanost, poltenje, bolečine v trebuhu in še kaj.)

Ko sem z ljudmi ali se ukvarjam s športom na vse skupaj pozabim in uživam isto kot prej, problem je le ko sem sam doma.
Naročen sem tudi k psihijatru a sem se želel najprej obrniti na vas ker o teh strahovih glede halucinacij in prisluhov mu ne upam povedati, saj ne želim da me čudno gleda in še kam zapre (spet en od strahovov ).

A je možno da trpim za obema motnjama? Ali pa imam le eno z pridihom druge?


Drugače pa pozitiva do konca, jaz sem trdno prepričan da bom premagal in se naučil obvladovati to motnjo ter imel kvalitetno življenje Lep pozdrav!

[Smokyboy]

Zdravo,

mislim, da v tvojem primeru ne gre za OKM. Vsiljive misli so posledica tesnobe in s tem povezanih vzorcev razmišljanja "kaj bo, če bo", "ali bom to in to" in podobno. Ruminacija (neskončno premlevanje) teh misli in strahov privede tudi do telesnih znakov, ki jih opisuješ. Ti so le odziv telesa na predolgo trajajočo napetost.
Praviš, da se v družbi sprostiš in pozabiš na težave. To pomeni, da se moraš tudi ko si sam zaposliti z nečim, kar ti bo odvračalo misli. Že osredotočenost na pravilno izvajanje dihalnih vaj, ki poleg vsega pomirjajo, je pri meni včasih koristno. Če to ne deluje, poskusi s kako od metod mindfulness meditiation, pri kateri se zavestno koncentriraš na povsem banalna opravila (npr. pomivanje krožnika) in poskušaš intenzivirati občutke (npr. koncentracija na oblike, način kako se topi in okus koščka čokolade).
Druga stvar pa je seveda soočenje s strahovi in vsiljivimi mislimi, kritična ocenitev njihove objektivnosti in iskanje bolj verjetnih in realnih alternativnih misli. Kognitivno-vedenjska terapija je učinkovita pri tovrstnih težavah in ti priporočam, da si o njej kaj prebereš (obstaja celo knjiga KVT za telebane v slovenščini). Že branje knjige s pravilno naravnanim umom je lahko sproščujoče in pomirjujoče, ker veš, da se izobražuješ z namenom reševanja svojih težav.

[Fun]

Aha. Saj moje razmišlanje poteka trenutno v tej smeri "kaj bo, če bo". Veliko sem prebral o OKM in me je čist vrglo iz tira. Bral sem po angleških forumih in tam ljudje veliko bolj paničarijo kot pa pri nas moram reči.

Sem pa mnenja, da enkrat ko bom lahko z zagotovostjo trdil ali imam OKM ali ne, da bo vsa ta tesnoba izginila. Morijo me vprašanja kot "Kaj če bom imel to in ono obsesijo in kako bom živel takrat?" in podobno. Temu vsemu pa sledijo neskončne ruminacije, ki še vse skupaj samo poslabšajo.

Sem si naročil knjigo KVT za telebane in jo odprtih rok pričakujem.

[Fun]

Če prav razumem se pri OKM dogaja da se ti neka misel vsiljuje, v obliki slike ali stavka in te je strah da boš to storil?

Muči me res zadnje dni ta dvom z OKM ves čas sem izčrpan in zaspan glava me boli v prsnem košu čutim napetost nikoli nisem prav sproščen in nič me ne sprosti kot me je to še kakšni mesec dni nazaj. Ob tem vsem pa me spremlja strah da nebo nikoli bolje, da se mi bo zmešalo, da ni izhoda,...itd

Nimam pa drugače nobene misli ali slike ali kar koli katera bi mi delala težavo in dala misliti da bom kaj napačnega storil.

Grozno je, tudi ko sem v družbi ni več isto. Nisem čist skoncentriran na pogovor in hitro odtavam. Če se dogaja kaj zanimivega in napetega mi to zaposli misli in dejansko pozabim na vse skupaj, ampak to je le par ur na dan.

S čim imam opravka? Prosim za pomoč

[Fun]

Še moj zadnji zapis v upanju da mi bo kaj pomagalo ali bo bolje.

Spet nemorem spati, prebudil sem se ves prepoten iz nočnih mor o psihičnih (čustvenih) motnjah. Grozno se počutim, lažem sebi in vsem okrog da je vse okej ko v resnici to ni. Leži mi to z OKM na duši in mi ne da miru...imam željo da bi se nekomu zaupal in povedal a me je strah s komer koli o tem govoriti razen s strokovnjakom in ekranom. Res me je na smrt strah OKM in ne predstavljam si kako bom živel naprej če izvem da jo imam...vse te misli, ta napetost nevem kaj naj s tem. Tuje mi je to, čeprav sem nekoč že čutil podobno napetost a takrat so bili razlogi drugi in sem lahko vplival nanje. Ta občutek nemoči pa me ubija, ko berem zgodbe ljudi ki trpijo za čemer koli še me je samo bolj strah in padam bolj v ta krog strahu. Poskušam z temi tehnikami za obvladovanje GAM in OKM (opazovanje misli, ...) a nič ne pomaga. Mene vseeno muči ta negotovost ali je sploh to to ali pa je to samo napetost ki nastaja zaradi straha pred tem. Tolažim se da me je strah te motnje in da so vsi ostali strahovi ki zdaj na novo nastajajo so produkt te tesnobe in negotovosti, ampak nevem če je to res. Na dnu sem, nevem kako bom zdržal do ponedeljka ko imam termin pri zdravniku. Rabim nekoga ki bi mi pomagal zdržati do takrat. Moram bi se čez vikend udeležiti dveh zabav a ne želim iti, ni mi do zabave ne želim konzumirati alkohola. Trezen definitivno nebom zdržal. Najraje bi si izklopil telefon se zaprl v sobo in gledal v komedije, se poskusil zamotiti in čakal na ponedeljek. Loteva se me občutek da če bi se lahko zjokal bi bilo bolje. Upam da bo čim prej minilo :/


Je to normalno da se mi to dogaja? Se mi meša? Kaj je narobe z mano? Še bom sploh prišel iz tega? Kaj če začnem halucinirat? Kaj če že haluciniram? Kaj če imam prisluhe? Bom še kdaj občutil radost do živlenja ki sem jo? Kaj če nebom moral več uživati v spolnem odnosu z žensko? Kaj če so to obsesivne misli ker o tem razmišljam? Kaj če bom mel obsesivne misli da bom želel komu kaj storiti? Kaj če bom imel obsesivne misli o psihozi? Mimogrede kaj če jo dobim? Kako bom živel s tem? itd itd itd itd

Saj razumete kaj želim povedati...tak je nek vzorec mojih vprašanj in strahov ena asociacija privede na drugo.


Prosim naj mi nekdo odpiše vsaj toliko v tolažbo ali pač za pogovor kar koli. Rabim nekoga da mi stoji ob strani v tem :/  Nočem se več delati kot da nič ni in biti močan želim pomoč in razumevanje...:/


Malo mi je boljše ker sem se razpisal

[redondo]

Pozdravljen Shizo,

kar nekaj časa nisem pisel na forumu pa sem videl da rabiš pomoč. Ko berem tvoje simptome se spomnim sebe izpred 3 mesecev  nazaj ko se mi je po domače trgalo in sem lezel iz ene v drugo obsesijo (da bom nekomu kaj storil, si predstavljal da imam prisluhe da ne bom mogel funkcionirat več med ljudmi, vozit avto itd.) Najhujša od vseh obsesij je bojazen da ne bi nekoga poškodoval ampak se to ne zgodi ker se zavedaš svojega strahu in naj ti povem da nihče z okm- ne stori svojega dejanja ker mi nimamo blodenj. Sam ti predlagam da čim prej začneš jemati ad ( baje je najboljši za okm zoloft) in pomoje tudi antipsihotike ki ti probajo umiriti te dražljaje in reakcije na njih. Antipsihotik sam jemljem torendo pa odlično pomaga za spanje, ke te čisto umiri in ga jemlji pol ure pred spanjem. Nikar ne raziskuj kaj bi lahko po internetu, imaš čisto klasični okm ali obsesivne misli, ki bojo  z zdravljenjem prišle na nivo da boš normalno funkcioniral in spal torej čim prej po zdravila in čim več delaj ali v službi bodi med ljudmi šrižgi radio, ker ko si sam v tišini so misli najbolj strašne. Ta intezivnost bo trajala nekaj tednov in nato se bo počasi zniževala.


Lep pozdrav

[Juliette]

Ojla, Shizo,

poznam te občutke in strahove, ki pa jih zdaj v mojem življenju že dolgo ni več... S tem ti želim povedati, da se da to motnjo prav lepo poštimat. Tudi jaz bi (sicer čisto laično) rekla, da tvoja težava ni OKM, ampak anksioznost. Pojavljajo se ti obsesivne misli (ne boj se, ob ustrezni terapiji bodo izzvenele tudi te), ki te poglabljajo v občutenje tesnobe. Strah, ki mora tesnobo vzdrževati. Ti tvoji strahovi so usmerjeni na psihične bolezni (tudi pri meni je bilo tako) in kako bo živeti z njimi ( vsemi tistimi za katere se bojiš, da jih boš šele dobil - poznam tudi to), kako boš deloval, kako te bo obravnavala okolica, skratka, strah pred tem, da je z lepim življenjem konec. Nič od tega ne drži!!! Vem iz lastne izkušnje. Tvoja motnja je anksioznost in čistno nič drugega več se ne bo prilepilo nate. Če bi bil nagnjen h kompulzijam, bi te do tvoje starosti tudi že razvil. Tudi psihotične motnje bi se že prej nakazale, če bi trpel za njimi, tako da vse kar je, je le hud, hud strah pred tem. In ponavljam: z ustrezno terapijo se ga da prav lepo odstranit (jaz imam kombinacijo AD in psihoterapije).
Glede na to, da si zdaj v res težki situaciji, ti svetujem, da se nikamor ne siliš. Če ti ne paše na žurke, res ne pojdi - bo v prihodnjosti še mnogo priložnosti za to, tako da ne boš zdaj nič zamudil, za tvojo psiho je v tem krču to lahko prehudo naprezanje, ki ga res ne potrebuješ. Če imaš kakega dobrega prijatelja, greš lahko na pijačo, na klepet, na šetnjo. Ni se ti treba zapret med štiri stene, a vse tvoje dejavnosti naj bodo bolj na izi. Ponedeljek pa bo kmalu tu. Če ti je težko, se ti tukaj kar razpiši. Vedno se bo našel kdo, ki bo s tabo. Drži se!

[trina]

Pozdravljen, Shizo -

kot prvo: spremeni si vzdevek, ker tvoji problemi nimajo absolutno nikakršne zveze s shizofrenijo. 

Odgovorila ti bom s pomočjo KVT za telebane (citati v poševnem tisku):

Je to normalno da se mi to dogaja?

Je. Ni nenormalno in sploh ni neobičajno.
Vsiljive misli, podobe, dvomi in vzgibi so popolnoma normalni. Problem je vaša predpostavka, da misli, ki jih imate, niso normalne. Rešitev je, da pustite te misli mimo, ne da bi se zapletli vanje in ne da bi jih poskusili spremeniti, potlačiti ali priganjati.
Vaš problem ni vsebina vaših misli. Problem je vaše prepričanje, da so te misli nenormalne.

Se mi meša?

Ne, sploh ne.

Kaj je narobe z mano?

Očitno te muči OKM - ampak diagnozo ti lahko postavi samo psihiater ali klinični psiholog!

Še bom sploh prišel iz tega?

Seveda boš.

Kaj če začnem halucinirat?

Kar opisuješ, nima čisto nobene zveze s halucinacijami. Halucinirat boš začel kvečjemu, če zaužiješ kako halucinogeno substanco - od svojih misli pa gotovo ne.

Kaj če že haluciniram?

Ne haluciniraš. Halucinacije so nekaj čisto drugega kot to, kar opisuješ.

Kaj če imam prisluhe?

Nimaš prisluhov; prisluhi so nekaj čisto drugega kot to, kar opisuješ.

Bom še kdaj občutil radost do živlenja ki sem jo?

Nobenega vzroka ni, da je ne bi.

Kaj če nebom moral več uživati v spolnem odnosu z žensko?

Če si v preteklosti užival v spolnih odnosih z ženskami, boš spet, ko se malo pomiriš.

Kaj če so to obsesivne misli ker o tem razmišljam?

Očitno so res, ja. In z razmišljanjem o njih jih samo krepiš.

Kaj če bom mel obsesivne misli da bom želel komu kaj storiti? Kaj če bom imel obsesivne misli o psihozi?

NIč, ignoriral jih boš.
Imejte svoje misli za nič več kot le misli
Ena poglavitnih miselnih napak pri obsesivnih problemih je precenjevanje pomembnosti vsiljivih dvomov, misli in podob, ki se čisto naravno pojavljajo v vašem umu. Strokovnjaki za OKM ugotavljajo, da k obsesivnim problemom prispeva troje napačnih razumevanj.
   *   Napačno razumevanje verjetnosti: ideja, da to, da mislite na nek dogodek, poveča verjetnost tega dogodka – na primer: “Če si dovolim predstavljati, kako koga poškodujem, je bolj verjetno, da se bo to res zgodilo.”
   *   Napačno moralno razumevanje: ideja, da to, da vam v um vdira neprijetna misel, razkriva nekaj neprijetnega o vas – na primer: “Če imam misli o tem, kako bom koga poškodovala, pomeni, da sem slab in nevaren človek.”
   *   Napačno razumevanje odgovornosti: ideja, da imeti misli o kakem dogodku pomeni biti odgovoren za to, da se bo zgodil oziroma da preprečite, da bi se zgodil – na primer: “Če imam v glavi podobo, kako bolna ležim v bolnišnici, pomeni, da moram biti bolj na preži za znaki bolezni.”
Vsiljive misli, podobe, dvomi in vzgibi so popolnoma normalni. Problem je vaša predpostavka, da misli, ki jih imate, niso normalne. Rešitev je, da pustite te misli mimo, ne da bi se zapletli vanje in ne da bi jih poskusili spremeniti, potlačiti ali priganjati. Kot pojejo Beatli: naj bo (Let it be)! Več predlogov, kako upravljati svoj um, ne da bi se zapletli z njim, poiščite v 5. poglavju.

Mimogrede kaj če jo dobim? Kako bom živel s tem?

Kar opisuješ, nima nobene zveze s psihozo. Opisal si tipične vsiljivke oziroma vsiljive misli.

Opredelite in razumite obsesivne probleme
Obsesivni problemi so v sklopu običajnih čustveno-vedenjskih težav med najbolj onesposabljajočimi. Ljudje z obsesivnimi problemi lahko dnevno ure in ure prebijejo v mučnih mislih in imajo občutek, kot da jih nekaj žene k izvajanju ritualov ali izogibanju določenim situacijam..

Določena stopnja obsesivnosti je popolnoma normalna – približno polovica splošne populacije ima na primer kako reč, ki jo preverja bolj, kot se jim to zdi nujno – recimo, ali so res ugasnili štedilnik ali zaklenili vrata. Obsesivni problemi imajo korenine v normalnih doživetjih, vendar z rituali in izogibalnim vedenjem poslabšajo pogostnost, resnost in trajanje obsesij. Bolj kot se trudite znebiti se dvomov, bolj vam silijo v misli.
V spodnjem seznamu so opredeljeni izrazi pri obsesijah:
   *   Obsesija je vztrajna, nezaželjena misel, podoba, dvom ali vzgib, ki vam vdira v misli in sproža neugodje. Za obsesije rečemo, da so dosegle stopnjo “psihiatričnega problema”, ko povzročajo znatno mero neugodja, vas ovirajo v življenju in so prisotne več kot uro na dan.
   *   Preokupacija pomeni, da ste povsem prevzeti z nečim, kar vas teži in vam ne gre iz glave. V tej knjigi se osredotočava na preokupacije z videzom in zdravjem. Preokupacije so navadno rezultat tega, da redno osredotočate svojo pozornost na idejo (kot je “resno sem bolan” ali “odvraten sem na pogled”) ali dvom, ki vas spravlja v neugodje. Preokupacije so podobne obsesijam v tem, da se jih jemlje kot problematične, ko vam povzročajo znatno neugodje, vas zelo ovirajo v življenju in trajajo dlje kot uro na dan.
   *   Kompulzije, pravimo jim tudi rituali, so dejanja, ki jih lahko izvajate v odziv na svoje obsesije ali preokupacije, a vam v življenju kaj prida ne pomagajo. Kompulzije se lahko kažejo v vedenju in jih je moč opaziti (kot je preverjanje ali umivanje rok) ali pa jih izvajate v mislih (si na primer v glavi ponavljate kako frazo). Navadno so kompulzije poskusi, da bi se znebili misli, podobe ali dvoma, lahko so poskus zmanjšati nevarnost ali poskus zmanjšati nelagodje.
   *   Izogibalno vedenje so reči, ki jih počnete, da bi se izognili sprožanju svojih obsesij ali preokupacij. Pri vas je to morda izogibanje vožnji, izogibanje obiskom v bolnišnici ali izogibanje temu, da bi vas videli v močni svetlobi.
Rituali in izogibalno vedenje so tisto, kar drži obsesivne probleme pri življenju. K temu dodajte še katastrofiziranje (glejte 2. in 9. poglavje), negativna čustva (poglejte v 6. poglavje) in izkrivljeno pozornost (5. poglavje), pa imate anatomijo obsesivnih težav.

Še nekaj:

Poskušam z temi tehnikami za obvladovanje GAM in OKM (opazovanje misli, ...)

Katerimi tehnikami konkretno? Namreč: vsiljive misli, podobe in dvomi lahko postanejo še hujše, če se ukvarjaš z njimi. Zato nekatere klasične KVT-tehnike pri OKM ne pridejo v poštev oziroma lahko z njimi stanje še poslabšaš! To je eden od vzrokov, zakaj ti mora diagnozo postavit strokovnjak, ne kar sam ali drugi tukaj na forumu.
Pri OKM se ne osredotočaš na vsiljivke, ampak se naučiš, da tem svojim mislim ne posvečaš pozornosti. Pozornost namenoma obračaš stran od svojim misli in mentalnih podob - temu se reče namerna nepozornost in ni isto kot potlačevanje misli in občutkov. Pri potlačevanju svoje misli zanikaš in bežiš pred njimi, pri namerni nepozornosti, pa - nasprotno - ne bežiš pred njimi in ne zanikaš njihovega obstoja, ampak jih namerno pustiš, da majo svoj žur, medtem ko ti počneš karkoli drugega. Sliši se nemogoče, ampak da se naučit in ni tako težko. Najbolj se pri tem obnese mindfulness oziroma po slovensko zavestno osredotočanje (pri nas se izraz napačno prevaja tudi kot čuječnost).
Tu imaš še en odlomek o tem:

Zavedajte se sveta okrog sebe
Meditacija z zavestnim osredotočanjem, ki se običajno povezuje z zen budizmom, je v zadnjih nekaj letih postala priljubljena kot tehnika spoprijemanja z depresijo in obvladovanja stresa ter kronične bolečine. Podatki kažejo, da lahko meditacija z zavestnim osredotočanjem pomaga zmanjšati možnost povrnitve težav, kot je depresija, kar vam dodaja še eno orožje v orožarno za spopad s čustvenimi problemi.

Bodite prisotni v sedanjem trenutku
Zavestno osredotočanje je umetnost navzočnosti v sedanjem trenutku, brez presojanja svojega doživljanja. Proces je tako preprost – in vendar tako zahteven. Ohranjajte svojo pozornost osredotočeno na trenutek, ki ga prav zdaj doživljate. Vzdržite se presojanja svojih občutij, mišljenja in čutnih zaznav. Preprosto opazujte, kaj se dogaja okrog vas, v vašem umu in v vašem telesu, ne da bi karkoli počeli. Samo spustite v zavest vse, kar se dogaja.

Literatura o zavestnem osredotočanju govori o tem, kako vaš um skoraj mehanično tvori sodbe o vsaki od vaših izkušenj in jih pri tem označi kot dobre, slabe ali nevtralne – odvisno od tega, kakšno vrednost jim daste. Največ vaše pozornosti dobijo reči, ki v vas porajajo dobre ali slabe občutke, za nevtralne pa se lahko ne zmenite ali pa jih odpravite kot dolgočasne. Meditacija z zavestnim osredotočanjem spodbuja zavedanje o sedanjem trenutku z nekultiviranim umom, opazujoč celo na pogled vsakdanje stvari brez presojanja. Celotna izkušnja je malce podobna občutku, kot da prvič zrete v svet.

Ko srečate koga, ki ga poznate, ga poskusite pogledati z novimi očmi. Odložite svojo predhodno vednost, izkušnje in mnenja. To lahko poskusite tako z znanci kot z ljudmi, ki jih zelo dobro poznate, kot so svojci in bližnji prijatelji.

Poskusite vaje v zavestnem osredotočanju, ko ste na deželi ali ko hodite po ulici. Naj vam bo okolica domača ali ne, poskusite videti nadrobnosti sveta okrog sebe z novimi očmi.

Pustite misli mimo
Veščin zavestnega osredotočanja se lahko naučite in jih uporabite za spoprijemanje z neprijetnimi mislimi ali telesnimi simptomi. Če imate, na primer, socialno anksioznost, lahko razvijete sposobnost usmerjanja pozornosti stran od svojih tesnobnih misli.

Opazujte vlak, ki pelje mimo
Predstavljajte si vlak, ki pelje mimo postaje. Vlak predstavlja vaše misli in občutke (vaš tok misli). Vsak vagon naj bo ena ali več specifičnih misli ali občutij. Predstavljajte si sebe, kako opazujete mimovozeči vlak, ne da bi skočili na katerikoli vagon. Sprejmite svoje bojazni o tem, kaj drugi ljudje nemara mislijo o vas, ne da bi jih poskusili potlačiti ali se zaplesti vanje. Preprosto jih opazujte, kako potujejo mimo vas kot vlak mimo postaje.

Stojte ob robu ceste
Še ena različica te vaje je, da si predstavljate, kako stojite ob robu zmerno prometne ceste. Vsako vozilo, ki se pelje mimo, predstavlja vaše misli in občutke. Samo glejte, kako avtomobili vozijo mimo vas. Opazujte in sprejmite jih v mimohodu. Ne poskušajte štopati, preusmerjati prometa ali kakorkoli vplivati na avtomobile.

Razločujte, kdaj naj se ne poslušate
Da veste, kdaj vaše misli najbrž niso prav koristne ali zelo realistične, je ena od resničnih koristi, ki jo imate od razumevanja vpliva čustev na mišljenje. Zavestno osredotočanje pomeni tudi, da se naučite doživljati svoje misli, ne da bi presojali o njihovi resničnosti.
Kadar ste čustveno vznemirjeni, so mnoge od vaših negativnih misli popačene in nekoristne. Zato je veliko bolje za vas, če nekatere svoje misli prepoznate kot simptome oziroma rezultat danega čustvenega stanja ali psihološkega problema in jih pustite mimo. V 6. poglavju piševa o kognitivnih posledicah čustev, tam sva opisala tipe čustev, ki lahko nastopijo kot posledica vašega počutja.

Če postanete bolj domači z mislimi, ki vam rade padejo v glavo, ko vas dajejo slabo razpoloženje, tesnoba ali občutki krivde, jih boste lažje prepoznali kot misli ter jim pustili priti in oditi, namesto da bi jih vzeli kot dejstva. To vam da še eno veščino: da obvladujete svoje negativne misli.

Osredotočite se na dnevna opravila
Če postanete pozornejši pri majhnih vsakodnevnih opravilih, boste utrdili svoje veščine zavestnega osredotočanja. Pravzaprav lahko vse, kar v teku dneva počnete, opravite s povečanim zavedanjem. Premislite, na primer, o tem:
   *   če se osredotočite na umivanje, boste proces polneje doživeli; bodite pozorni na vonj mila, temperaturo vode in premike svojih rok;
   *   z osredotočanjem na hranjenje vam bo jed bolj v užitek; upočasnite hitrost, s katero jeste, in posvečajte pozornost teksturi hrane, prefinjenosti okusov in videzu obroka.

Tolerirajte vznemirjajoče podobe in neprijetne ideje
Določene psihološke probleme – na primer depresijo in anksioznostne motnje, kakršna je OKM – redno spremljajo nedobrodošle, begajoče podobe ali misli. Depresivni ljudje lahko imajo ideje o tem, da bi se poškodovali, ali pa jih celo obhajajo močne vizualne podobe, kako to naredijo – tudi ko nikakor nimajo resnih samomorilnih namenov. Te misli so, razumljivo, zelo mučne in ljudi lahko skrbi, da so znak realnega tveganja. K sreči ni pogosto tako: večina teh misli je zgolj neprijeten stranski proizvod depresivnega razpoloženja. Ni težko napačno razumeti te podobe in misli kot nevarne ali zlovešče. Če pa se jih naučite videti take, kot dejansko so – samo neprijetni simptomi depresije ali tesnobnosti – bodo manj strašljive.

Ljudje z OKM (več o tej motnji je v 13. poglavju) pogosto doživljajo vsiljive misli ali podobe. Vsebina teh misli in miselnih slik je lahko močno različna, a kot po pravilu vsebujejo poškodovanje ljudi, ki jih imate radi, ali ravnanje na način, ki dramatično krši vaš moralni kodeks. Tudi drugi čustveni ali anksioznostni problemi lahko porajajo vrsto strašljivih idej in podob. Nekatere klasične so:
   *   da v javnosti izgubite nadzor nad svojim mehurjem in črevesjem,
   *   da bleknete kaj resnično žaljivega,
   *   da se spolno neprimerno vedete,
   *   da se vržete pred vlak,
   *   da lahkomiselno drvite z avtom,   
   *   da poškodujete kako žival,
   *   da poškodujete sami sebe ali koga drugega,
   *   da v javnosti doživite panični napad,
   *   da sprejmete slabo odločitev, ki ima nepopravljive posledice,
   *   da ste grobo zavrnjeni ali ponižani,
   *   da doživljate misli in podobe o smrti ali nasilju (do sebe in drugih).

Če doživljate take nepoklicane pošastne miselne vsebine, je zelo razumljivo, da se jih hočete znebiti. A bolj kot se jih skušate znebiti, bolj vas grabijo – to je tipično zanje. Tako je zato, ker vas v poskusih, da bi te nedobrodošle misli odstranili, se jim izognili ali jih normalizirali, žene eno osnovno pravilo:
“Ne smem imeti takih misli; nesprejemljive so in pomenijo nekaj groznega.”
Ko se trudite preprečiti ali odstraniti določeno misel, nanjo v bistvu nevedoma usmerjate še več pozornosti. Če na določene vrste miselnih vsebin gledate kot na tabu, vas je še bolj strah, da se bodo pojavile. Paradoksalno s tem povečate pogostnost teh vsiljivih podob in misli – in poleg tega iz njih naredite še večjo motnjo, na katero se odzivate s še več vznemirjenja. Vsakdo ima kdaj pa kdaj vsiljive misli in slike. Tudi če niste v psihološki ali čustveni stiski kakršnekoli vrste, niste imuni na občasne priskutne mentalne podobe. Vendar so ljudje brez anksioznosti ali depresije sposobni bolj zlahkoma odpraviti misel ali sliko kot sicer neprijetno (ali celo šokantno), a v končni fazi povsem nepomembno. Neprijetne misli lahko začnete tolerirati tako, da privzamete tole stališče:
“Ne maram teh misli, vendar niso nenormalne ali pomembne. Ničesar ne povedo o meni.”

Vedite, da je misel samo misel
Ker vam je vsebina teh vrst misli tako odvratna, se vam lahko zdijo grozno pomembne. Morda predpostavljate, da pomenijo, da ste bolj zmožni storiti kako nagnusno dejanje ali da se bo zato, ker ste jih imeli, zdaj bližnjemu zgodilo nekaj strašnega. Točneje: te vrste misli zgolj odsevajo, kar vam je pri srcu in dragoceno. Mučijo vas misli, ki so ravno nasprotne vašemu resničnemu značaju in vrednotam – kar je precej kruto.

Poskusite gledati na vsiljive misli in podobe kot na “budne more”. Kadar imate priskutne sanje, se jih najbrž precej hitro otresete, ker pomislite samo: “Fej! No ja, samo grde sanje so bile”. Vsebine teh sanj verjetno ne jemljete kot resnične. Napravite enako z neprijetnimi podobami, ki vas obidejo, ko ste budni. Samo zato, ker ste budni, niso prav nič bolj veljavne ali pomembne.

Čeprav so nekatere misli in podobe neprijetne – jih lahko prenesete. Ko dvigate svojo toleranco do nezaželjenih mentalnih podob, hkrati manjšate svoj strah pred njimi. Nič ni narobe, če vam določene vrste misli niso všeč, le ne pozabite, da niso nič več kot misli.

Pustite, da nedobrodošle misli ugasnejo same od sebe
Zaskrbljujoče in vznemirjajoče misli in podobe ne trajajo večno. Če ne boste ničesar storili, bodo sčasoma zbledele. Kot sva že omenila, poskusi, da bi kontrolirali nezaželjene misli, le redkoma dolgo zdržijo. Ključ je v tem, da obravnavate te misli, kot da so popolnoma nepomembne. Kadar vam je kaj le malo ali sploh nič pomembno, se za to ne zmenite ali mu namenite le malo pozornosti. Namesto da se borite proti tem trivialnim (čeprav mučnim) mislim, ne storite ničesar. Snemite boksarske rokavice in preprosto pustite, da vam um naravno zdrsne k drugim, nevtralnejšim podobam in mislim. To se sliši precej preprosto in enostavno, vendar zna biti kar težko. Vaši občutki tesnobe, gnusa ali groze vas lahko silijo k ukrepanju. Uprite se tej nuji.

Poskusite takole:
   *   Naj se nezaželjene misli odvijajo v ozadju, kot da so samo hrup. Glejte nanje kot na statični šum na radiu ali ulični hrup na drugi strani okna. Lahko jih sfilitrirate in se osredotočite spet na svoje opravilo.
   *   Zaposlite svoj um s čim drugim, bolj zanimivim ali privlačnim. Dvignite telefonsko slušalko in opravite nekaj pomembnih klicev, rešite križanko ali pojdite na sprehod.
*   Pospešite svoj srčni utrip. Tek, šport ali energično sesanje vam lahko pomagajo olajšati tesnobo in razjasniti misli.

Ko boste nezaželjenim mislim namenjali manj pozornosti, boste najbrž ugotovili, da vaša sovražna čustva do njih postajajo manj intenzivna. Sčasoma vam bo mnogo lažje preprosto pustiti mislim, da ugasnejo, saj boste že zmanjšali njihov čustveni učinek.

Lahko da vas bo mikalo prositi prijatelje (ali celo svojega KVT-terapevta) za zagotovilo, da vaše misli niso nevarne. To znajo biti spolzka tla, saj s tem nezavedoma jačate strah in netoleranco do nezaželjenih miselnih vsebin. Namesto da sprašujete po zagotovilu, se spomnite, da je treba misli te sorte obravnavati kot nepomembne. O nepomembnih rečeh pa najbrž ne tuhtate in ne govorite brez prestanka – torej tega tudi zdaj ne počnite.


Upam, da bo tole pomagalo preživet do ponedeljka. 

[Suzy]

Trina
Tale odgovor sem še sama z zanimanjem prebrala.

[Slavka]

Trina  res si super napisala. In ob tem sem ugotovila, da tudi mene muči OKM, ker sem svoje misli prepoznala v kar nekaj primerih. 
Shit...

[Suzy]

Tudi jaz sem se prepoznala kar v nekaj primerih Slavka

[Fun]

Iz srca hvala vsem za pomoč!

Redondo popolnoma se najdem v tvojem postu...čist isto se meni dogaja razen da so moje glavne obsesije glede psihičnih bolezni :/.

Ne morem verjeti da je človek lahko tako nemočen. Na zadnje ko sem se zdravil pri psihijatru sem dobival Zoloft in neke antipsihotike samo mi ni nikoli podal diagnoze za kaj dobivam te stvari. Bil sem pred dobrim mescem pri njem in mu povedal za te homoseksualne vsiljivke nisem mu pa povedal da me to najmanj od vsega muči in da me je bolj strah OKM. Vprašal me je če čutim anksioznost in sem mu odgovoril da ne. Rekel je da sem nagnjeni k obsesivnemu razmišljanju in ruminiranju samo da ŠE kao nimam te motnje in če bom pustil vse skupaj na miru je tudi nebom dobil. Ta stavek pa me je "ubil" - prestrašil do konca in dober mesec dni kasneje sem tu kjer sem. Zdaj je dokaj dobro ker sem koliko toliko spočit samo vem da me čez dan čaka spet ta mora.


Trina hvala za trud! Cenim to.
Poskusil sem z tehnikami za GAM ko se mi je pojavila kakšna katastrofalna misel da sem si rekel zavestno tako hudo pa že nebo in podobno. Bom poskusil s temi tehnikami za OKM preživeti dan.

Bral sem po forumu da vas je veliko prebolelo OKM. Kako dolgo pa traja to prebolevanje in si spet enak ko preboliš in ali se še pojavi kdaj OKM? Je možno da se poslabša kljub zdravljenju in ti onemogoči normalno življenje? Kakšno zdravljenje je najboljše?

[PETRAČKA]

Shizo pozdravljen! 

Tudi jaz imam OKM, pa še anksioznost za povrh.
In, ja je zelo zoprna zadevica, ko se zdi da se nam bo zmešalo.
Da se ne bomo mogli obvladat, pa še razne vsiljivke do ljudi, ki jih imamo radi.
Predvsem te so bile zame najhujše, nikakor nisem mogla tega razumet.
Ampak se da premagat, močno omilit.
Jaz sem jemala Zoloft in mi je zelo pomagal. Pa sama sem se zelo angažirala.
Vpisala sem se na jogo, izvajala dihalne vaje, psihoterapija, brala knjige,
pozitivne afirmacije. Pa nikar se ne izolirat od sveta, ljudi. Še vedno zahajaj v družbo in
se potrudi, da boš delal stvari, ke so te prej veselile.

Je pa tudi res (iz lastnih izkušenj), da ni rečeno, da bodo te misli popolnoma
izzvenele. Bodo pa prav gotovo zgubile na moči, intenziteta bo padla, in te
ne bodo več tako zelo okupirale.
Kar naenkrat se boš zalotil, da pa na neko obsesijo nisi pomislil kar nekaj časa.

Želim ti vse dobro in pogumno v napad nad OKM.

P

[Fun]

Nekako nimam težav s temi mislimi, zaradi mene naj so. Bolj me muči ta strah ki zaradi le teh misli nastane in ta občutek da se ti bo zmešalo :S. Grozno. Zato verjetno prej nisem nikoli imel nobenega izbruha ko so se mi pojavile homoseksualne misli, ker jih nisem resno jemal in so čez čas izginile. Bili so takrat dvomi glede spolne usmerjenosti in ali me sploh ženske privlačijo itd a nisem resno jemal. Mislil sem da je to pač obdobje ali pa da imam zmanjšani libido ali kaj koli in se nisem preveč s tem ubadal in tako je vedno izginilo čez nekaj časa. Pomoje če zdaj nebi šel raziskovat na internet in nebi ugotovil da je to OKM bi isto bilo.

Zdaj poskušam že ves dan počasi ignorirati te misli, ko se pojavijo jih pustim naj so tam in ne odgovarjam na njih. Do sedaj se kar dobro počutim razen da sem izčrpan zaradi slabega spanca. Bomo videli kako bo koncem dneva, odločil sem se da se bom udeležil zabave danes samo nebom konzumiral alkohola . Gremo v boj!

[Fun]

Novice z moje strani.

Ne morem verjeti kakšno spremembo je naredila ta tehnika KVT. Čist drugače se počutim. Napetost je izginila, glava me več ne boli, vsi fizični simptomi so izginili razen za spanje še nisem prepričan, saj je za mano neprespana noč zaradi zabave in sem spal le 3 ure. Počasi se odpravljam na tek, zvečer pa na kakšno pijačo malo za sproščanje in potem v posteljo gledat kakšen dober film Razmišljam da bi spil kakšen čaj ali kaj koli da bi laže zaspal, ker se mi je bioritem zdaj čist uničil v tem mesecu.

Dvomi se še mi pojavljajo vendar ker se na njih ne odzivam nimajo takšne muči, le manjši strah začutim ki pa izgine. Zanima me kako bo ta tehnika vplivala na moje življenje ko prebolim to obdobje, ker tudi ko sem bil v tistem kao svojem duševnem miru se je pojavil vsak dan kakšen dvom v samega sebe.

Nekaj današnjih strahcev oz dvomov : Kaj če se mi zaradi tega ker nisem spal celo noč utrga in začnem halucinirat ali dobim psihozo? Kaj če zato ker tako optimistično pišem o težavah me udarijo le te nazaj in še močneje? Kaj če nebom sposoben več trezno razmišljati? Kaj če bom kdaj v prihodnje slaba oseba in se bom nesrmano obnašal? Kaj če ne uporabljam pravilno KVT in se napačno lotevam zdravljenja in bo zato izbruh še močnejši?

To jih je nekaj iz zbirke ki pa jih veselo odbijam oz sprejmem in ne ruminiram naprej Upam da bo vedno bolje in da se ne zgodi kaj groznega

Zanima me pa kaj so kompulzije pri tej obliki OKM ker jaz jih pri sebi nezaznam

[trina]

Super

Vse odgovore na današnja vprašanja boš dobil v knjigi, ko jo dobiš, tudi glede pravilne uporabe KVT tehnik.

Glede kompulzij pa: ni nujno, da jih imaš, te mučijo pač samo vsiljive misli. Kompulzije oziroma rituali sicer niso samo dejanja, h katerim se človek čuti prisiljenega, ampak tudi misli, ki si jih mora nujno ponavljat.

Uživaj 

[Fun]

Glih sem prebral na svojem emailu da bo jutri knjiga dostavljena. Se je že veselim .

Malo update stanja : Včeraj preživel super dan, večer si skuhal čaj in gledal Možje v črnem na Pro7  . Ob pol 10 sem že zaspal in spal vse do 11 dopoldne. Obsesije glede psihičnega zdravja počasi izgubljajo svojo moč oz jih skoraj da ni več. Ostajajo pa druge ki pa jih pridno odbijam in upam da izginejo . Neke anksioznosti glih ne čutim več. Le tu pa tam ob kakšni obsesiji ki pa zaradi ignoriranja hitro izgine . Zjutraj je bilo sicer malo težje ampak je pa zdaj že veliko bolje

Imam pa eno vprašanje za vse vas. Kako to da mi že s pomočjo tako preproste tehnike gre na bolje, nekateri pa to dosežejo komaj po uporabi velike doze zdravil? So mogoče različne oblike te motnje in so nekatere hujše kot druge ali v čem je trik? Bi bil zelo hvaležen če dobim odgovor

[Fun]

Vrnil se od psihijatra in počutim se grozno :/ prestrašil me je po zadnjem vprašanju ki sem mu ga postavil.

Vprašal sem ga po diagnozi kaj mi sploh je? Če imam OKM ali ne?

Pa mi je rekel da tako že preveč vem in da mi nebo nič drugo povedal ker se bom potem še bolj obremenjeval. Rekel mi je da mi reče samo to da sem preveč s sabo obseden in mi dal nasvet da se naj poskusim osredotoči na dogajanje okrog sebe in druge ljudi in jih naj opazujem in vprašam kaj je njih strah in se poskušam zamotiti s čim več dejavnostmi.

Ko sem mu razlagal da berem KVT za telebane mi je branje stvari o psihologiji odsvetoval, češ da tudi študentje medicine ko berejo o kateri bolezni si najdejo vse mogoče simptome in zbolijo za le to boleznijo. Mogoče je s tem mislil da naj ne berem ker bom dobil kakšne nove obsesije?

Strah me je :S nevem kaj je s tem vsem mislil :S
Naslednje srečanje imam komaj čez mesec :S

[Fun]

Aja pa še to. Rekel mi je da ko bom prenehal biti tako tekmovalen in nebom več želel vsega premagati bodo moje težave izginile.

[redondo]

Shizo,


to je res več kot bereš več simptomov si boš našel saj si boš začel namišljati stvari. Stvar je preprosta imaš obsesivne misli, ki spadajo v okm-motnjo in ne vem zakaj se tako bojiš saj je večina ljudi šla skozi to in danes normalno živi in dela, sam sem bolje kot nazačetku vendar se mi je v nekaj zadnjih dnevih ko sem zbolel stvar zopet poslablšala. Kakšno tehniko praviš da si ti uporabil da ti je bilo hitro bolje.