trina
Druge motnje
Veteran
Odsotni
Prispevki: 982
|
 |
« Odgovori #7 dne:: petek, 11. maj 2012 ura: 08:53 » |
|
Pozdravljen, Shizo - kot prvo: spremeni si vzdevek, ker tvoji problemi nimajo absolutno nikakršne zveze s shizofrenijo.  Odgovorila ti bom s pomočjo KVT za telebane (citati v poševnem tisku): Je to normalno da se mi to dogaja? Je. Ni nenormalno in sploh ni neobičajno. Vsiljive misli, podobe, dvomi in vzgibi so popolnoma normalni. Problem je vaša predpostavka, da misli, ki jih imate, niso normalne. Rešitev je, da pustite te misli mimo, ne da bi se zapletli vanje in ne da bi jih poskusili spremeniti, potlačiti ali priganjati.Vaš problem ni vsebina vaših misli. Problem je vaše prepričanje, da so te misli nenormalne.
Se mi meša? Ne, sploh ne. Kaj je narobe z mano? Očitno te muči OKM - ampak diagnozo ti lahko postavi samo psihiater ali klinični psiholog! Še bom sploh prišel iz tega? Seveda boš. Kaj če začnem halucinirat? Kar opisuješ, nima čisto nobene zveze s halucinacijami. Halucinirat boš začel kvečjemu, če zaužiješ kako halucinogeno substanco - od svojih misli pa gotovo ne. Kaj če že haluciniram? Ne haluciniraš. Halucinacije so nekaj čisto drugega kot to, kar opisuješ. Kaj če imam prisluhe? Nimaš prisluhov; prisluhi so nekaj čisto drugega kot to, kar opisuješ. Bom še kdaj občutil radost do živlenja ki sem jo? Nobenega vzroka ni, da je ne bi. Kaj če nebom moral več uživati v spolnem odnosu z žensko? Če si v preteklosti užival v spolnih odnosih z ženskami, boš spet, ko se malo pomiriš. Kaj če so to obsesivne misli ker o tem razmišljam? Očitno so res, ja. In z razmišljanjem o njih jih samo krepiš. Kaj če bom mel obsesivne misli da bom želel komu kaj storiti? Kaj če bom imel obsesivne misli o psihozi? NIč, ignoriral jih boš. Imejte svoje misli za nič več kot le misli Ena poglavitnih miselnih napak pri obsesivnih problemih je precenjevanje pomembnosti vsiljivih dvomov, misli in podob, ki se čisto naravno pojavljajo v vašem umu. Strokovnjaki za OKM ugotavljajo, da k obsesivnim problemom prispeva troje napačnih razumevanj. * Napačno razumevanje verjetnosti: ideja, da to, da mislite na nek dogodek, poveča verjetnost tega dogodka – na primer: “Če si dovolim predstavljati, kako koga poškodujem, je bolj verjetno, da se bo to res zgodilo.” * Napačno moralno razumevanje: ideja, da to, da vam v um vdira neprijetna misel, razkriva nekaj neprijetnega o vas – na primer: “Če imam misli o tem, kako bom koga poškodovala, pomeni, da sem slab in nevaren človek.” * Napačno razumevanje odgovornosti: ideja, da imeti misli o kakem dogodku pomeni biti odgovoren za to, da se bo zgodil oziroma da preprečite, da bi se zgodil – na primer: “Če imam v glavi podobo, kako bolna ležim v bolnišnici, pomeni, da moram biti bolj na preži za znaki bolezni.” Vsiljive misli, podobe, dvomi in vzgibi so popolnoma normalni. Problem je vaša predpostavka, da misli, ki jih imate, niso normalne. Rešitev je, da pustite te misli mimo, ne da bi se zapletli vanje in ne da bi jih poskusili spremeniti, potlačiti ali priganjati. Kot pojejo Beatli: naj bo (Let it be)! Več predlogov, kako upravljati svoj um, ne da bi se zapletli z njim, poiščite v 5. poglavju.Mimogrede kaj če jo dobim? Kako bom živel s tem? Kar opisuješ, nima nobene zveze s psihozo. Opisal si tipične vsiljivke oziroma vsiljive misli. Opredelite in razumite obsesivne probleme Obsesivni problemi so v sklopu običajnih čustveno-vedenjskih težav med najbolj onesposabljajočimi. Ljudje z obsesivnimi problemi lahko dnevno ure in ure prebijejo v mučnih mislih in imajo občutek, kot da jih nekaj žene k izvajanju ritualov ali izogibanju določenim situacijam..
Določena stopnja obsesivnosti je popolnoma normalna – približno polovica splošne populacije ima na primer kako reč, ki jo preverja bolj, kot se jim to zdi nujno – recimo, ali so res ugasnili štedilnik ali zaklenili vrata. Obsesivni problemi imajo korenine v normalnih doživetjih, vendar z rituali in izogibalnim vedenjem poslabšajo pogostnost, resnost in trajanje obsesij. Bolj kot se trudite znebiti se dvomov, bolj vam silijo v misli. V spodnjem seznamu so opredeljeni izrazi pri obsesijah: * Obsesija je vztrajna, nezaželjena misel, podoba, dvom ali vzgib, ki vam vdira v misli in sproža neugodje. Za obsesije rečemo, da so dosegle stopnjo “psihiatričnega problema”, ko povzročajo znatno mero neugodja, vas ovirajo v življenju in so prisotne več kot uro na dan. * Preokupacija pomeni, da ste povsem prevzeti z nečim, kar vas teži in vam ne gre iz glave. V tej knjigi se osredotočava na preokupacije z videzom in zdravjem. Preokupacije so navadno rezultat tega, da redno osredotočate svojo pozornost na idejo (kot je “resno sem bolan” ali “odvraten sem na pogled”) ali dvom, ki vas spravlja v neugodje. Preokupacije so podobne obsesijam v tem, da se jih jemlje kot problematične, ko vam povzročajo znatno neugodje, vas zelo ovirajo v življenju in trajajo dlje kot uro na dan. * Kompulzije, pravimo jim tudi rituali, so dejanja, ki jih lahko izvajate v odziv na svoje obsesije ali preokupacije, a vam v življenju kaj prida ne pomagajo. Kompulzije se lahko kažejo v vedenju in jih je moč opaziti (kot je preverjanje ali umivanje rok) ali pa jih izvajate v mislih (si na primer v glavi ponavljate kako frazo). Navadno so kompulzije poskusi, da bi se znebili misli, podobe ali dvoma, lahko so poskus zmanjšati nevarnost ali poskus zmanjšati nelagodje. * Izogibalno vedenje so reči, ki jih počnete, da bi se izognili sprožanju svojih obsesij ali preokupacij. Pri vas je to morda izogibanje vožnji, izogibanje obiskom v bolnišnici ali izogibanje temu, da bi vas videli v močni svetlobi. Rituali in izogibalno vedenje so tisto, kar drži obsesivne probleme pri življenju. K temu dodajte še katastrofiziranje (glejte 2. in 9. poglavje), negativna čustva (poglejte v 6. poglavje) in izkrivljeno pozornost (5. poglavje), pa imate anatomijo obsesivnih težav.Še nekaj: Poskušam z temi tehnikami za obvladovanje GAM in OKM (opazovanje misli, ...) Katerimi tehnikami konkretno? Namreč: vsiljive misli, podobe in dvomi lahko postanejo še hujše, če se ukvarjaš z njimi. Zato nekatere klasične KVT-tehnike pri OKM ne pridejo v poštev oziroma lahko z njimi stanje še poslabšaš! To je eden od vzrokov, zakaj ti mora diagnozo postavit strokovnjak, ne kar sam ali drugi tukaj na forumu. Pri OKM se ne osredotočaš na vsiljivke, ampak se naučiš, da tem svojim mislim ne posvečaš pozornosti. Pozornost namenoma obračaš stran od svojim misli in mentalnih podob - temu se reče namerna nepozornost in ni isto kot potlačevanje misli in občutkov. Pri potlačevanju svoje misli zanikaš in bežiš pred njimi, pri namerni nepozornosti, pa - nasprotno - ne bežiš pred njimi in ne zanikaš njihovega obstoja, ampak jih namerno pustiš, da majo svoj žur, medtem ko ti počneš karkoli drugega. Sliši se nemogoče, ampak da se naučit in ni tako težko. Najbolj se pri tem obnese mindfulness oziroma po slovensko zavestno osredotočanje (pri nas se izraz napačno prevaja tudi kot čuječnost). Tu imaš še en odlomek o tem: Zavedajte se sveta okrog sebe Meditacija z zavestnim osredotočanjem, ki se običajno povezuje z zen budizmom, je v zadnjih nekaj letih postala priljubljena kot tehnika spoprijemanja z depresijo in obvladovanja stresa ter kronične bolečine. Podatki kažejo, da lahko meditacija z zavestnim osredotočanjem pomaga zmanjšati možnost povrnitve težav, kot je depresija, kar vam dodaja še eno orožje v orožarno za spopad s čustvenimi problemi.
Bodite prisotni v sedanjem trenutku Zavestno osredotočanje je umetnost navzočnosti v sedanjem trenutku, brez presojanja svojega doživljanja. Proces je tako preprost – in vendar tako zahteven. Ohranjajte svojo pozornost osredotočeno na trenutek, ki ga prav zdaj doživljate. Vzdržite se presojanja svojih občutij, mišljenja in čutnih zaznav. Preprosto opazujte, kaj se dogaja okrog vas, v vašem umu in v vašem telesu, ne da bi karkoli počeli. Samo spustite v zavest vse, kar se dogaja.
Literatura o zavestnem osredotočanju govori o tem, kako vaš um skoraj mehanično tvori sodbe o vsaki od vaših izkušenj in jih pri tem označi kot dobre, slabe ali nevtralne – odvisno od tega, kakšno vrednost jim daste. Največ vaše pozornosti dobijo reči, ki v vas porajajo dobre ali slabe občutke, za nevtralne pa se lahko ne zmenite ali pa jih odpravite kot dolgočasne. Meditacija z zavestnim osredotočanjem spodbuja zavedanje o sedanjem trenutku z nekultiviranim umom, opazujoč celo na pogled vsakdanje stvari brez presojanja. Celotna izkušnja je malce podobna občutku, kot da prvič zrete v svet.
Ko srečate koga, ki ga poznate, ga poskusite pogledati z novimi očmi. Odložite svojo predhodno vednost, izkušnje in mnenja. To lahko poskusite tako z znanci kot z ljudmi, ki jih zelo dobro poznate, kot so svojci in bližnji prijatelji.
Poskusite vaje v zavestnem osredotočanju, ko ste na deželi ali ko hodite po ulici. Naj vam bo okolica domača ali ne, poskusite videti nadrobnosti sveta okrog sebe z novimi očmi.
Pustite misli mimo Veščin zavestnega osredotočanja se lahko naučite in jih uporabite za spoprijemanje z neprijetnimi mislimi ali telesnimi simptomi. Če imate, na primer, socialno anksioznost, lahko razvijete sposobnost usmerjanja pozornosti stran od svojih tesnobnih misli.
Opazujte vlak, ki pelje mimo Predstavljajte si vlak, ki pelje mimo postaje. Vlak predstavlja vaše misli in občutke (vaš tok misli). Vsak vagon naj bo ena ali več specifičnih misli ali občutij. Predstavljajte si sebe, kako opazujete mimovozeči vlak, ne da bi skočili na katerikoli vagon. Sprejmite svoje bojazni o tem, kaj drugi ljudje nemara mislijo o vas, ne da bi jih poskusili potlačiti ali se zaplesti vanje. Preprosto jih opazujte, kako potujejo mimo vas kot vlak mimo postaje.
Stojte ob robu ceste Še ena različica te vaje je, da si predstavljate, kako stojite ob robu zmerno prometne ceste. Vsako vozilo, ki se pelje mimo, predstavlja vaše misli in občutke. Samo glejte, kako avtomobili vozijo mimo vas. Opazujte in sprejmite jih v mimohodu. Ne poskušajte štopati, preusmerjati prometa ali kakorkoli vplivati na avtomobile.
Razločujte, kdaj naj se ne poslušate Da veste, kdaj vaše misli najbrž niso prav koristne ali zelo realistične, je ena od resničnih koristi, ki jo imate od razumevanja vpliva čustev na mišljenje. Zavestno osredotočanje pomeni tudi, da se naučite doživljati svoje misli, ne da bi presojali o njihovi resničnosti. Kadar ste čustveno vznemirjeni, so mnoge od vaših negativnih misli popačene in nekoristne. Zato je veliko bolje za vas, če nekatere svoje misli prepoznate kot simptome oziroma rezultat danega čustvenega stanja ali psihološkega problema in jih pustite mimo. V 6. poglavju piševa o kognitivnih posledicah čustev, tam sva opisala tipe čustev, ki lahko nastopijo kot posledica vašega počutja.
Če postanete bolj domači z mislimi, ki vam rade padejo v glavo, ko vas dajejo slabo razpoloženje, tesnoba ali občutki krivde, jih boste lažje prepoznali kot misli ter jim pustili priti in oditi, namesto da bi jih vzeli kot dejstva. To vam da še eno veščino: da obvladujete svoje negativne misli.
Osredotočite se na dnevna opravila Če postanete pozornejši pri majhnih vsakodnevnih opravilih, boste utrdili svoje veščine zavestnega osredotočanja. Pravzaprav lahko vse, kar v teku dneva počnete, opravite s povečanim zavedanjem. Premislite, na primer, o tem: * če se osredotočite na umivanje, boste proces polneje doživeli; bodite pozorni na vonj mila, temperaturo vode in premike svojih rok; * z osredotočanjem na hranjenje vam bo jed bolj v užitek; upočasnite hitrost, s katero jeste, in posvečajte pozornost teksturi hrane, prefinjenosti okusov in videzu obroka.
Tolerirajte vznemirjajoče podobe in neprijetne ideje Določene psihološke probleme – na primer depresijo in anksioznostne motnje, kakršna je OKM – redno spremljajo nedobrodošle, begajoče podobe ali misli. Depresivni ljudje lahko imajo ideje o tem, da bi se poškodovali, ali pa jih celo obhajajo močne vizualne podobe, kako to naredijo – tudi ko nikakor nimajo resnih samomorilnih namenov. Te misli so, razumljivo, zelo mučne in ljudi lahko skrbi, da so znak realnega tveganja. K sreči ni pogosto tako: večina teh misli je zgolj neprijeten stranski proizvod depresivnega razpoloženja. Ni težko napačno razumeti te podobe in misli kot nevarne ali zlovešče. Če pa se jih naučite videti take, kot dejansko so – samo neprijetni simptomi depresije ali tesnobnosti – bodo manj strašljive.
Ljudje z OKM (več o tej motnji je v 13. poglavju) pogosto doživljajo vsiljive misli ali podobe. Vsebina teh misli in miselnih slik je lahko močno različna, a kot po pravilu vsebujejo poškodovanje ljudi, ki jih imate radi, ali ravnanje na način, ki dramatično krši vaš moralni kodeks. Tudi drugi čustveni ali anksioznostni problemi lahko porajajo vrsto strašljivih idej in podob. Nekatere klasične so: * da v javnosti izgubite nadzor nad svojim mehurjem in črevesjem, * da bleknete kaj resnično žaljivega, * da se spolno neprimerno vedete, * da se vržete pred vlak, * da lahkomiselno drvite z avtom, * da poškodujete kako žival, * da poškodujete sami sebe ali koga drugega, * da v javnosti doživite panični napad, * da sprejmete slabo odločitev, ki ima nepopravljive posledice, * da ste grobo zavrnjeni ali ponižani, * da doživljate misli in podobe o smrti ali nasilju (do sebe in drugih).
Če doživljate take nepoklicane pošastne miselne vsebine, je zelo razumljivo, da se jih hočete znebiti. A bolj kot se jih skušate znebiti, bolj vas grabijo – to je tipično zanje. Tako je zato, ker vas v poskusih, da bi te nedobrodošle misli odstranili, se jim izognili ali jih normalizirali, žene eno osnovno pravilo: “Ne smem imeti takih misli; nesprejemljive so in pomenijo nekaj groznega.” Ko se trudite preprečiti ali odstraniti določeno misel, nanjo v bistvu nevedoma usmerjate še več pozornosti. Če na določene vrste miselnih vsebin gledate kot na tabu, vas je še bolj strah, da se bodo pojavile. Paradoksalno s tem povečate pogostnost teh vsiljivih podob in misli – in poleg tega iz njih naredite še večjo motnjo, na katero se odzivate s še več vznemirjenja. Vsakdo ima kdaj pa kdaj vsiljive misli in slike. Tudi če niste v psihološki ali čustveni stiski kakršnekoli vrste, niste imuni na občasne priskutne mentalne podobe. Vendar so ljudje brez anksioznosti ali depresije sposobni bolj zlahkoma odpraviti misel ali sliko kot sicer neprijetno (ali celo šokantno), a v končni fazi povsem nepomembno. Neprijetne misli lahko začnete tolerirati tako, da privzamete tole stališče: “Ne maram teh misli, vendar niso nenormalne ali pomembne. Ničesar ne povedo o meni.”
Vedite, da je misel samo misel Ker vam je vsebina teh vrst misli tako odvratna, se vam lahko zdijo grozno pomembne. Morda predpostavljate, da pomenijo, da ste bolj zmožni storiti kako nagnusno dejanje ali da se bo zato, ker ste jih imeli, zdaj bližnjemu zgodilo nekaj strašnega. Točneje: te vrste misli zgolj odsevajo, kar vam je pri srcu in dragoceno. Mučijo vas misli, ki so ravno nasprotne vašemu resničnemu značaju in vrednotam – kar je precej kruto.
Poskusite gledati na vsiljive misli in podobe kot na “budne more”. Kadar imate priskutne sanje, se jih najbrž precej hitro otresete, ker pomislite samo: “Fej! No ja, samo grde sanje so bile”. Vsebine teh sanj verjetno ne jemljete kot resnične. Napravite enako z neprijetnimi podobami, ki vas obidejo, ko ste budni. Samo zato, ker ste budni, niso prav nič bolj veljavne ali pomembne.
Čeprav so nekatere misli in podobe neprijetne – jih lahko prenesete. Ko dvigate svojo toleranco do nezaželjenih mentalnih podob, hkrati manjšate svoj strah pred njimi. Nič ni narobe, če vam določene vrste misli niso všeč, le ne pozabite, da niso nič več kot misli.
Pustite, da nedobrodošle misli ugasnejo same od sebe Zaskrbljujoče in vznemirjajoče misli in podobe ne trajajo večno. Če ne boste ničesar storili, bodo sčasoma zbledele. Kot sva že omenila, poskusi, da bi kontrolirali nezaželjene misli, le redkoma dolgo zdržijo. Ključ je v tem, da obravnavate te misli, kot da so popolnoma nepomembne. Kadar vam je kaj le malo ali sploh nič pomembno, se za to ne zmenite ali mu namenite le malo pozornosti. Namesto da se borite proti tem trivialnim (čeprav mučnim) mislim, ne storite ničesar. Snemite boksarske rokavice in preprosto pustite, da vam um naravno zdrsne k drugim, nevtralnejšim podobam in mislim. To se sliši precej preprosto in enostavno, vendar zna biti kar težko. Vaši občutki tesnobe, gnusa ali groze vas lahko silijo k ukrepanju. Uprite se tej nuji.
Poskusite takole: * Naj se nezaželjene misli odvijajo v ozadju, kot da so samo hrup. Glejte nanje kot na statični šum na radiu ali ulični hrup na drugi strani okna. Lahko jih sfilitrirate in se osredotočite spet na svoje opravilo. * Zaposlite svoj um s čim drugim, bolj zanimivim ali privlačnim. Dvignite telefonsko slušalko in opravite nekaj pomembnih klicev, rešite križanko ali pojdite na sprehod. * Pospešite svoj srčni utrip. Tek, šport ali energično sesanje vam lahko pomagajo olajšati tesnobo in razjasniti misli.
Ko boste nezaželjenim mislim namenjali manj pozornosti, boste najbrž ugotovili, da vaša sovražna čustva do njih postajajo manj intenzivna. Sčasoma vam bo mnogo lažje preprosto pustiti mislim, da ugasnejo, saj boste že zmanjšali njihov čustveni učinek.
Lahko da vas bo mikalo prositi prijatelje (ali celo svojega KVT-terapevta) za zagotovilo, da vaše misli niso nevarne. To znajo biti spolzka tla, saj s tem nezavedoma jačate strah in netoleranco do nezaželjenih miselnih vsebin. Namesto da sprašujete po zagotovilu, se spomnite, da je treba misli te sorte obravnavati kot nepomembne. O nepomembnih rečeh pa najbrž ne tuhtate in ne govorite brez prestanka – torej tega tudi zdaj ne počnite.
Upam, da bo tole pomagalo preživet do ponedeljka. 
|