prosim za čimvečjo pomoč- čustva

[plesalka]

jao,jao....sam več spet ne vem ne kdo sem, ne kaj sem...v glavi se mi skos podijo misli, najbolj bo da prenehaš zvezo, pustiš in greš...NE NOČEM tega!ne vem več,kako naj se borim sama proti sebi, kako?
je to res zaradi bolezni??

spet nimam volje za nič...zakaj se to meni dogaja, ne vem več koliko časa bom lahko zdržala! nočem uničit moje družine, rada bi bilaa srečna!

[plesalka]

a mi lohka kdo pove, kaj bi se lahko zgodilo, če bi prenehala jesti tablete? kaj pa če je bilo v meni samo takrat trenutek šibkosti,ko se je vse začelo in da bi jaz prenehala z tableti, pa da bi videla kaj bo?"?"?"

bojim se da meni tej vsi tableti samo škodijo...ubijajo še tiste kančke sreče,ki so bili v meni! ker nočem več bit taka, nočem!

[Slavka]

Plesalka 

Pri vsakemu pride do nihanja počutja in verjetno je tokrat tudi pri tebi. Zadnjič si napisala, da si zopet "stara ti" in da se počutiš super in zagotovo bo temu spet tako.
Ker pa te tvoje misli spravljajo v hudo tesnobo, se jih seveda ustrašiš takoj, ko se pojavijo... in njihova "misija" je uspešna. 

Jaz ti priporočam, da tem mislim ne daješ tako velikega poudarka, da ne analiziraš "ali ga imaš rada, ali ga nimaš rada", temveč se prepusti dnevu. Jaz namreč vem, kako se počutiš, ker sem se soočala s podobnimi težavami, kot jih imaš ti...vendar sem se naučila te vsiljivke nekak "ignorirati". Če sem se namreč pričela z njimi ubadati, so se napihnile do ogromnih razsežnosti in nazadnje sem razmišljala samo še o tem, kar me je spravljalo v paniko.

Mislim, da samodejno prenehanje s tableti ne bi bilo preveč pametno dejanje, bi se pa pomenila o tej varianti z zdravnikom, ki ti je zdravila predpisal...čeprav je moje mnenje, da bi vseeno še nekaj časa vztrajala in jim dala priložnost, da ti pomagajo.

Drugače pa ti res toplo priporočam psihoterapijo, da razrešiš tisto "nekaj", kar te sili v tako razmišljanje.

Želim ti, da čimprej spet začutiš ljubezen. 

[Liber]

ma ne, js vem, da imam samo to blokado v glavi, samo NE VEM kako jo naj odstranim? samo to me mori, sedaj se nekaj dogovarjam z psihoterapevit, sam kaj vraga, če so taaaaako dragi!!!!

http://www.youtube.com/watch?v=BYLMTvxOaeE

[plesalka]

slavko hvala na odgovoru!

je tudi pri tebi bilo tako, da si bila ''prepričana'', da bi bilo bolje da odideš! ampak po drugi strani pa ne želim oditi! res sva skupaj 8 let in ne želim uničiti družine! res se bojim, da sem se ''ohladila'', ampak se ne želim ohladiti!!! tak občutek mi te misli dajejo, da sem se tako ohladila, da bi bila le prijatelja, ampak ko sem ga včeraj objela, sem se pa prijetno počutla in ne želela da greva narazen!

Zakaj te misli dajejo take občutke? tale depresija je res zoprna, no, kako te leahko prepriča v nasprotno!

NIKOLI NE ŽELIM PREKINITI Z NJIM! bo res to minilo???

plis za čimprejšen odgovor!

[Slavka]

Plesalka 

je tudi pri tebi bilo tako, da si bila ''prepričana'', da bi bilo bolje da odideš! ampak po drugi strani pa ne želim oditi!

Ja, tudi pri meni je bilo tako in ravno to me je spravljalo v paniko. 
Vendar, če čutiš, da ti je v njegovem objemu prijetno, si lahko prepričana, da ga imaš rada.

Vem, da je težko spremeniti tok misli, ki te ta trenutek preplavljajo, vendar vseeno poizkusi. Jaz mislim, da se srečuješ z vsiljivkami, ki niso odraz realnega čutenja in razmišljanja  in katere boš s pomočjo terapije premagala. 

[plesalka]

 

SLAVKA HVALA! to me neizmerno potolaži! bom se naročila na terapije, samo da se malo finančno dvignem, ker sedaj imava veliko stvari za poplačati + poroka je vmes (ne najina

me pa res potolažiš s temi dejstvi, da je to posledica bolezni!
ja v njegovem objemu se počutim prijetno in ko me poljubi mi je prijetno...samo jz se res ja ubadam z vsiljivkami! grrrrr....

lepa ti hvala!!

slavka imaš morda fb?

[Slavka]

Jp...sem ti poslala ZS. 

[plesalka]

SEM TE DODALA

[Slavka]

  Plesalka, lepo te je "videti" 

[a*n*a]

plesalka, tudi jaz sem imela take "vsiljive misli", ker to so res vsiljive in to kar dolgo. intenzivne so bile skoraj leto dni potem so se zmanjšavale, čeprav se tudi sedaj po treh letih še včasih pojavijo in me zmedejo.
Bodi prepričana , da bojo minile v veliko pomoč bi ti bila psihoterapija.
lp ana

[Smokyboy]

plesalka, prepričan sem, da tudi tvoj partner po vajinih objemih in poljubih ve, kaj v resnici čutiš do njega. Gotovo je zmeden, če po drugi strani sliši, da si se ohladila do njega. Ampak verjetno zdaj že ve tudi to, da včasih iz tebe govori nekdo drug.
Problem je verjetno samo tvoje nezaupanje v samo sebe, zaradi česar so te vsiljivke tako "glasne". Skrbna terapija z AD, psihoterapija (lahko v začetku tudi delaš sama po navodilih iz strokovnih knjig) s katero boš ovrgla realnost in smiselnost vsiljivih misli, in udejstvovanje v dejavnostih, ki ti bodo odvračale pozornost od njih (lahko pa poskusiš tudi z mindfulness meditation, katere namen je prav to).
Niti najmanj ne dvomim, da ti bo uspelo.

[plesalka]

ojla! Dobro jutro!
včeraj smo bili družinica celi dan skupaj! počutila sem se zelo prijetno! nobenga strahu, odvračanja in črnih misli!
ugotovila sem, da se mi to začne porajati, ko mojega dragege ni zraven!? sedaj, ali sem bolano nora na njega, da sploh ne znam biti brez njega, al kaj se to dogaja?

vem, da ga ljubim z dna srca! ne znam sploh živeti brez njega!

pa je to normalno, da so jutra najtežja?

[plesalka]

pozdravljeni, zopet jaz!

sedaj je minilo dobre tri mesece od moje bolezni, je morda normalno, da so simptomi še vedno prisotni? ne več v tako močni obliki, ampak prisotni na trenutke pa so

občutek krivde in še vedno na trenutke, da to nisem jaz, da sta mi partner in hčerka tuja??? se pravi v blajši obliki, ampak so:(

takole je, se nečesa razveselim, pa potem razmišljam, ampak mene nekaj tare, kaj me tare, aha to, da so mi ljudje ki jih imam rada tuji?? da sem jaz druga oseba?

naj še omenim, da se bova drugo leto najverjetneje poročila...to mi je bila največja želja...ampak ko sem v tem stanju, se bojim, poroke in vsega...ko sem pa ok, pa komaj čakam poroko...

se pravi, je normalno, da so prisotni še vedno simptomi, da so se nekako ''vrnili '' vame tej slabi občutki in s časoma bojo zbledelei, naj šenkrat omenim, da so blažji obliki...takrat ko pa so, pa samo ntuhtaml,da bi bilo najbolje da zbežim

[Smokyboy]

Zdravo,

predvidevam, da imaš ustrezna zdravila in se držiš predpisane terapije. Kaj pa psihoterapija? Imaš kakšno strokovno pomoč, da bi skupaj ugotovila, kako nerealne so tvoje misli in strahovi? Meni se zdiš idealen specimen za KVT .
Poroka je vsekakor krasna stvar, da si dva simbolično izrazita željo po skupnem življenju (seveda je lahko tudi več kot simbolika, ampak že to ima velik pomen). Če sta to planirala že pred nastopom tvojih težav, je itak super. Če sta prišla do tega spoznanja sedaj, je prav tako super, le da vesta, da tega ne počneta ZARADI tvojih težav.

[plesalka]

ja, držim se predpisane terapije,jem te tablete in so bili dnevi,ko sem bila čisto ok, sedaj pa spet neki stahovi...

poroko sva načrtovala že mnogo pred boleznijo,sedaj se mu je poročil brat in se je tudi moj partner odločil,da je čas da tudi midva narediva ta korak...sicer urrado me še ni zaprosil...

fora je, da imam ta zoprn občutek večino časa takrat,kadar ga ni ob meni,ko je ob meni,pozabim na vse to zakomplicirana stvar, sej vem...

tolažim se da je to res posledica bolezni...ker kadar se tko počutim,mi ni do ničesar...

 

[plesalka]

Jest imam obcutek,da zgubljam boj....skos mam tesnobo,skos se mi po glavi motajo mosli da bliznjih ne maram.da nom morala oditi ampak nocem,ne zelim tega....vzela sem si knjigo kvt za telebane pa se sploh ne znajdem kaj naj kej uporabim..zakaj imam to blokado v glavi da jih ne maram???bo to kdan minilo?sej si govorim to je bolezen bo preslo.potem si pravim misl kar bodite nc mi ne morte ampak se tok tezko mirim....kaj naj se naredim. je to res bolezen da je takk kruta?

[Smokyboy]

Jest imam obcutek,da zgubljam boj....skos mam tesnobo,skos se mi po glavi motajo mosli da bliznjih ne maram.da nom morala oditi ampak nocem,ne zelim tega....vzela sem si knjigo kvt za telebane pa se sploh ne znajdem kaj naj kej uporabim..zakaj imam to blokado v glavi da jih ne maram???bo to kdan minilo?sej si govorim to je bolezen bo preslo.potem si pravim misl kar bodite nc mi ne morte ampak se tok tezko mirim....kaj naj se naredim. je to res bolezen da je takk kruta?

Pa dajva malo ovrednotit to tvojo fiksno idejo, da nimaš rada svoje družine. Gre za šolski primer napačnega miselnega vzorca, ki se v angleščini imenuje "emotional reasoning" (verjetno torej nekaj kot "čustveno sklepanje", preveri v knjigi), pri katerem čustvom prirediš prevelik pomen in prednost pred racionalnim razmišljanjem. Pozabi na trenutek, kako čutiš do družine, in se postavi v kožo tretje osebe - kaj je dokaz za to, da partnerja in hčerke nimaš rada? Jima na kuhaš in pereš? Se ju izogibaš? Bi ti bilo vseeno, če bi se jima kaj zgodilo (oz. bi ti bilo toliko hudo, kot za kogarkoli drugaga?)
In kaj so dokazi za to, da ju imaš rada? Verjetno vse prej našteto. In tudi, če se ti zaradi počutja trenutno zdi, da vse kar počneš zanju, počneš mehanistično, to ni res. Če ju ne bi imela rada, bi lahko enostavno rekla kaj me briga in v trenutku prenehala skrbeti. Si sposobna narediti kaj takega? Nisi in tudi sama praviš, da nočeš. TO JE DOKAZ, da so tvoje vsiljive misli samo posledica zavajajočih čustev in tvoj problem je, da eno napaja drugo. Zaradi misli se počutiš slabše in zaradi negativnih čustev še bolj intenzivno ruminiraš.
Pogosto je lažje, če svoje misli, čustva, telesne znake in obnašanje kot posledico nanje zapišemo na papir. Dokler vse samo premlevaš v glavi, se zdi še naprej nerealno. V začetku bo potrebno veliko truda, da se prisiliš v to detekcijo negativnih misli in njihovo kritično presojo, tudi meni še vedno ne uspeva najbolje. Ampak pozitivni učinki ne bodo izostali.
Glede AD pa tako - če jih jemlješ že več mesecev in se ti zdi, da ni nobenega učinka, se lahko prosiš z zdravnico dogovoriti za menjavo. S foruma poznam veliko primerov, ko uporabnikom en AD ni najbolje deloval, drugi pa je delal čudeže. Vse je odvisno od posameznikove presnove in dejanskeag kemičnega stanja v možganih.

[plesalka]

Hvala ti za izcrpno porocilo.vae kar si nastel je res.ni mi vseeno za njiju vem da ju mam rada...ni mi nikakr vseenp.skrbim za njiju.tudi lubusumna sem ko je moj na poroki plesal s prijateljico.mi ni bilo vseeno...ja napacen miselni vzorec imam.mislis da tablete niso prave?kaj naj ji se recem? pri meni je tako vse ok.potem se zacnem sprasevat nekaj ni ok.kaj ni ok aja ''ne maram"partnerja...vse bi bilo ok ce bi ga imela rada in prav takl malo pikico.ko pomislim d bi ju zgubila nastane se vecja tesnoba.se pravi imam res napacen vzorec.saml kaj ko ga ne znam unicit.lahko tablete to delajo?

[Smokyboy]

Tudi če bi pri tebi nastopili kakšni uvajalni učinki AD, bi do zdaj že izzveneli. Negativne misli niso posledica zdravila (verjetno se ti tudi niso pojavile šele po začetku jemanja). Ključen trenutek je tisti, ko se ti zazdi nenaravno, da je s tabo vse ok - nekaj bi moralo biti narobe, in potem začneš ruminirati o tej popolnoma neosnovani in neracionalni ideji. AD naj bi ti stabilizirali razpoloženje v tem smislu, da se ne počutiš nenaravno, ko si ok. Miselni vzorci pa so trdovratni in jih je res treba odpraviti s psihoterapijo.
Ko naslednjič dobiš to idejo, da si preveč ok, da bi bilo res in začneš iskati razloge, zakaj ni vse ok, si namesto tega raje zamisli, da pri mizi sedi kolega, ki ti reče "ma daj pusti to bedasto idejo, raje povej, kakšen plan imaš za naslednji vikend" ali pa "oladi in poglej vse pozitivno pri sebi, razmisli za kakšen izlet ali obisk s hčerko boš izkoristila svoje zdravje in mladost".