Letos bo bolje.

[Dharma]

Berto pozdravljen
lepo si opisal svoje življenje in med branjem sem zasledila, da si bil skoraj vedno navajen mirnega, lepega življenja in vse je potekalo kot namazano. Veš pri čem se je prvič zataknilo? predvidevam, da pri tej želji po otroku. Ko si imel vse, samo nekaj je mankalo. neizgovorjene stvari in želje, ki te črvičijo. No pa si vseeno dobil kasneje punčko. Veš pa kaj je bil še problem? Da glede na to kako "dokaj popolno" življenje si imel, se je kar naenkrat pojavil strah in stres okoli še nerojenega otroka. Tudi če je materijalo bilo vse OK, tisti notranji strah, kaj pa če, kaj pa če ne, kaj bo, kaj se dogaja,... včasih se takih uprašanj niti ne zavedamo, niti jim ne damo kakše pozornosti. Seveda smo zaskrbljeni in upamo na najboljše, ampak zgleda do sedaj nisi bil navajen tega. Strah ali bo vse ok in strah pred tem kaj če se nam želja ne uresniči. Strah, stres, upanje, nekaj se dogaja, stalna napetost (zavestna ali nezavestna),... spremembe,... vse to vpliva na človeka. Za napad si že sam ugotovil kako in kaj je bilo. Tudi tempo življenja, stalna zbujanja, mogoče strah zakaj toliko joka, vse naše misli, vse vpliva na nas. To so v človeku nabira in enkrat poči. Vsakemu na drugačen način. Tebe se je lotila tesnoba, ki vem da ni prijetna. Tudi jaz se sprašujem zakaj jo imam, zakaj sem anksiozna, zakaj občasni panični,...? In nekako sem dobila odgovor, da zaradi malenkosti, ki sem jih pometala pod preprogo in jim nisem dala velikega pomena. Da sem bila OK, vesela, nasmejana, zgovorna, družabna in sem še vedno in da kljub vsemu imam vse to,... odgovor je v podzavesti. Bolj ko razmišljam več odgovorov imam, ne še vseh, bistvene pa. To je, da sem že od majhnega imela strah v sebi. Kljub temu, da sem pogumna punca imam strah. Strah, ki ni omembe vreden pa vseeno ko začneš razmišljat ugotoviš, da v določenih situacijah te kaj črviči in da te je vedno pred določenim situacijam ali pri določenim razmišljanju, ker kdaj tudi iz izkušenj predvidiš reakcijo in se psihično pripravljaš na njo. In potem še ta internet! Bolj kot bereš slabše je. En siptom za nešteto bolezni. Lepo je raziksovat in najdet odgovor, ki ga iščeš, vendar skoraj vedno najdemo vse drugo kot tisto, kar naj bi šli iskat. In spet strah, kaj če imam to, kaj če imam tisto,...takoj se ustavi! Tudi sama sebe morem velikokra ustavit, pa čeprav mi je tako fajn googlat. Ampak potem me spet preplavi tesnoba in strah in mi gre na jok, kaj pa če imam jaz to...
Upam, da ti tablete pomagajo in da narediš čimvečj zase in omiliš ali odpraviš nadlogo. Če ne drugega da se jo naučiš prepoznat in kotrolirat. Pa veliko se smej! Naravno zdravilo

[Berto]

Hvala, Dharma za te lepe misli. Lepo si napisala in v marsičem se strinjam. Veš, res je, da v življenju velikokrat spregledamo tiste majhne, na videz nepomembne pokazatelje, da nekaj ni v redu. In šele ko nas telo začne opozarjati začnemo iskati vzroke za opozorila. Po navadi jih iščemo tam, kjer so na videz najbolj boleče preizkušnje, najdemo pa jih pogosto v vsakdanjih majhnih problemih, za katere nimamo rešitev. Ali pa si ne vzamemo dovolj časa, da bi probleme rešili, ker se nam ne zdijo dovolj pomembni. Pomembnejši je uspeh in videz, kako nas vidijo drugi, kako dojemajo. In v tem načinu življenja velikokrat pozabimo nase na svoje potrebe.
Zadnjič mi je sodelavec povedal lepo definicijo potrosnistva : kupujemo stvari, ki jih ne potrebujemo z denarjem, ki ga nimamo, da bi impresionirali ljudi, ki jih ne maramo.

Kakor koli, svojo bolezen jemljem kot pozitivno izkušnjo, da nekaj pri sebi spremenim na bolje.

[Dharma]

Berto se strinjam s soedolavcem 

Ja, tudi jaz neglede na vse te stvari jemlem kot opozorilo, da zdej je pa res treba nekaj spremenit. Čisto kamot, si lahko vse te stvari razlagamo takole: ko je prišla prva težavica, je šla pod preprogo in mi smo šli naprej. Ko je prišla druga je tudi šla pod preprogo in mi smo še zmeraj šli naprej,...itd itd dokler nismo pospravili že en kup težavic, ki se nam niso zdele omembe vredne. Vendar, če bi se ustavili in jih pregledali bi vedeli, da je bil že davno čas, da nekaj spremenimo. Pa naj bo to način prehrane, odnos do ljudi, zamenjava službe,... bilo kaj. Ampak ne, nič nam ni manjkalo (teoretično), zato smo šli naprej. Tako si jaz to, malo za šalo, razlagam.
In zdej "ko pa smo tam kjer ni muh" je pa čas, da spremenimo način življenjenja, da gledamo, razmišljamo in delujemo drugače in boljše kot prej  Počasi, vztrajno z optimizmom pa bo 
Seveda govorim samo za stvar o kateri sva govorila v zgornjih postih. Vrjamem da je vmes še kup drugih stvari, simpotomov in dejavnikov. Ampak malo posplošeno za naše stanje, si jaz to predstavljam tako. Vrjamem pa tudi, da na kakšne stvari iz preteklosti nismo imeli vpliva, mogoče ga nimamo niti danes 
Ampak kot si sam rekel, vzemi kot izkušno, delaj na tem da brebrodiš zadevo in se iz nje kaj naučiš. Jaz sem en del prebrodila in se iz njega veliko naučila. Potem pa je nastal nov problem, ki se mi zadnje čase pojavlja. Nič več panike in podobnega, samo še občasno proti večeru močna aksioznost, ki drži še naslednji dan  ampak tudi tej zadevi bomo prišli do dna, zastonj se ni pojavla, kajne? 

[Berto]

Ja, Dharma, nič se ne pojavi zastonj. Pa saj pravijo, da nič na tem svetu ni zastonj.
Vse ima svojo akcijo-reakcijo.

[Berto]

Pozdravljeni moji dragi sotrpini

No, po dolgem času se zopet oglašam... Seveda ne pričakujem aplavza, niti ne rdečega tepiha. Samo ponižno in potiho sem se prikradel skozi stranska vrata..
Sedaj je že leto in pol kar pridno papcam AD-je...In kar sem se pojavil na forumu.
In moram reči, da se, razen občasnih trenutkov tesnobe počutim dobro.
Marsikaj sem se v tem obdobju naučil o sebi in marsikaj o tem moram še sprejeti za resnico... Ja, začeti verjeti sebi je verjetno najtežji del spoznavanja sebe.
Veliko sem v tem obdobju razmišljal in marsikateri odgovor dobil prav na tem forumu. Veliko ste mi pomagali, še posebej Trzinka s svojimi izkušnjami in nasveti..Zato sem ti res hvaležen.. Hvala, Trzinči . Seveda hvala tudi ostalim.

Tisto največje spoznanje, ki sem ga dobil, vem, sliši se oguljeno, je to, da moraš najprej spoštovati sebe, da lahko spoštuješ druge. Da pa sebe lahko spoštuješ, da si pomirjen sam s seboj, se moraš znati poslušati in uresničevati... Ni tako enostavno, ni pa nemogoče. Ja, potrebno je slediti sebi...

Skozi to spoznanje, se je mnogo popravilo tudi v mojem odnosu do moje partnerice... tisto, kar sem se prej trudil popravljati leta in leta, se je popravilo čez noč, ma res, dobesedno čez noč. )

Razmišljam, da bi počasi ukinil AD-je... Sedaj sem že en teden na četrtinki... Počasi, tako kot sem začel z uvajanjem, bi sedaj poskusil z ukinjanjem...
Bomo videli...

Zavedam se, da je pot še dolga. Ma saj zato smo tu, na poti, da potujemo...

lp, Berto.

[Janja]

Berto, živjo!

A veš kaj je najbolj zanimivo? Da sva se midva spoznala nekje drugje in jaz nisem vedela, da si bil tudi ti tukaj dokler mi nisi tega povedal.

Skratka ~ meni se zdiš odličen.

Prav zares.

Jaz tvojega pisanja takrat nisem spremljala, ker sem se takrat zaradi osebnih razlogov malo oddaljila od foruma. Sedaj pa spet vsaj malo *prečekiram* forum ~ vsaj na hitro.

Sem si pa potem prebrala tvoje zapise.

Ja, veliko si naredil na sebi in sem vesela zate. Res vesela. Mogoče tudi zato, ker sem tudi sama sedaj v mojem zelo uspešnem obdobju.

Se bereva in se, upam, da kmalu tudi kaj vidiva.

Lepo bodi!

[trzinka]

Bertič  resnično sem vesela zate.... Ja, treba je priti do določenih spoznanj in narediti premik v tej smeri...Od nič ni nič, pravijo...in res je, treba se je imeti rad in spoštovati, potem se marsikaj spremeni.
Pomembno je, da si zadovoljen s seboj in svojim življenjem...in potem je tudi odziv ostalih drugačen. Nič nam ni z rožicami postlano, potuditi se moramo sami...so vzponi in padci, krize, stresi...ampak, poberemo se, če imamo željo in le malo volje, tudi če smo brez moči in obupani, gremo lahko naprej....stremimo k svojemu cilju, dobremu počutju in zadovoljstvu. In nikoli ne obupat. Seveda pa pride pomoč, spodbuda, podpora, lepa beseda, razumevanje od drugih vedno prav in nas tudi žene naprej, da nam stimulacijo, tisti zagon....

Kar se tiče zdravil boš videl kako bo...če si prepričan , da je to končno to 

Pa še kaj se oglasi 

[Aslan]

Bravo Berto ... prav lepo je slišati take zgodbe o uspehu, rasti, spremembah.
 

[Berto]

Res, hvala vsem  ....

[MP2011]

Hvala za dozo optimizma Berto. 

[Axxo]

Berto, daj mi malo povej kako si cutil to odtujenost pri ADjih? Strah me je te depersonilizacije... Tudi sam imam recept ze nekaj tednov na mizi za Asentro 50mg (moral bi zaceti s polovico, nato po 14 dneh cela), pa kar odlasam...

[melita]

Prav neverjetno, danes dopoldne sem malce pogledala po imenih, kdo kmalu praznuje in ob tem pomislila: "Berto bo kmalu praznoval. Bog ve, kaj dela in kako se ima?" In glej ga zlomka, prav nekje v tistem času si ti pisal sporočilo. Če to ni telepatija....

Vesela sem, da ti gre dobro, in da se ti je uspelo najti ter se postaviti na noge v tako kratkem času. Takšne zgodbe nas vedno navdušijo. Le tako naprej! 

[Berto]

Axxo, jaz sem začel po četrtinkah... prvo teden eno četrtinko, drugi teden polovico in tako naprej do cele...
Vmes so bila obdobja depersonalizacije, a manjša kot če bi začel s polovičko...

Veš kaj, ko gledam nazaj je bila pot uvajanja naporna. Tudi sam sem odlašal z uvajanjem...Povem ti, čimmanj odlašaj... Na koncu se ti bo obrestovalo. Sicer ne vem kakšne težave imaš... Ma meni so AD-ji spremenili življenje na boljše... Je pa teba precej delati potem še na sebi... Kot sem tukaj prebral, AD-ji so le bergle-opora. Naučiti se boš moral hoditi sam....

Kar pogumno, tukaj boš vedno našel odgvore na tvoja vprašanja in stiske...

Vse dobro ti želim.

[Berto]

Melita, to pa je telepatija, haaaaa 

Ja ne vem, če sem res taka zgodba o uspehu... Bomo še videli....)

[Axxo]

Zdravo Berto,

Hvala za tvoj odgovor. Pravzaprav ne vem kaj mi je, psihiater mi niti ni dal diagnoze ampak se je zgolj strinjal s terapijo nevrologa (Asentra 50mg). Tezave so bili panicni napadi, sedaj je ze dosti bolje (sem bil na obali en dan, po Ljubljani in to), vendar me mucijo fizicni simptomi. Bolecina tu, mravljinci tam, pekoc obcutek po obrazu,... Ni da ni

Najbolj me je pa strah stranskih ucinkov, ker trenutno lahko nekako delam, ce bi se pojavilo se vec stvari pa verjetno ne bi mogel in tega si ne morem privosciti

[Berto]

Axxo. Nočem postavljati diagnoze, ker za to nisem primeren. Spominja pa precej na moje simptome za generalizirano anksiozno motnjo...Tudi jaz sem tako razmišljam, opravljam vodstveno funkcijo v podjetju in tudi sam sem se bal, da bo kriza... Ti začni počasi uvajati po četrtinkah in stranski učinki ne bodo tako veliki...
Naj povedo še drugi svoje mnenje, da se boš lažje odločil. Jaz ti vsekakor svetujem, da začneš uvajati počasi..

Lep dan, Berto

[Aslan]

Axxo... še jaz pristavim piskrček:

Postopono uvajanje AD prinese manj neprijetnih začetnih stranskih učinkov.
Toplo priporočam!
Lahko tudi po 1/8 pri teden ... in nato tedensko višaš za 1/8-ko :-)
Ob tem ne potrebuješ nobenih "pomirjeval" (Helex, Xanax) ... ker si OK in funkcioniraš.
V lekarni se kupi rezalnik tablet da se ne matraš z Olfa nožem (1 eur) ...

Za tesnobo je fajn protistrup redno vsakodevno sproščanje -
progresivno mišino sproščanje, dihanje s trebušno prepono ipd ...

[Axxo]

Aslan in Berto hvala za odgovor. Z ADji se odlasam, bom se pa pri naslednjem obisku psihiatra posvetoval, ce lahko zacnem z manjso dozo, torej cetrtinka (Asentra so ze tako majhni tableti, da si ga ne predstavljam dati na 1/8). Ceprav vrtoglavico, tezke noge, omoticnost ze nekako obvladujem mi ni jasno zakaj me dostikrat pece koza na desnem licu ali okoli desnega ocesa (veka ali samo po robu veke). Nevem v kater kos simptomov to sodi. Alergija, anksa, kaj tretjega. Obcutek te pekoce mravljincaste koze me pa najbolj nervira verjetno zato, ker naj bi nekaj podobnega obcutili tudi bolniki z multipla sklerozo  ceprav sem na trenutke kolikor toliko v redu (brez vrtoglavice, omoticnosti, pekocega obcutka po licu, ustih in jeziku...).

Berto zelim ti vse najlepse!

[himiko]

Berto, tudi z moje strani vse dobro in seveda kar tako naprej 

Axxo, jz mam sicer zoloft, ampak asentra je itak njegov generik. In tud jz sm visala po cetrtinko in sem še tukaj Tako da kar pogumno!  Drži se 

[Axxo]

Kaj si mela od stranskih ucinkov?