Občutek krivde

[Onix]

Živjo

Imam en nov problem. Ko sm bil star približno 11 let sem s prijatelji streljal ptiče. Takrat se mi ni zdelo to nič posebnega, sedaj pa imam obsesijo da sem zato slab človek in da si zaslužim da trpim. Takrat sem bil res še majhen otrok in nisem vedel kaj je prav in kaj ne ampak misel me še vedno preganja in mi ne da miru. Ali je to značilno pri OKM in ali ima kdo kakšno podobno izkušnjo?

Hvala za odgovore

[Aimee]

Pri starosti, ki jo omenjaš, so vsi dečki bolj nagajivi (no, tudi nekatera dekleta ), radi kaj ušpičijo, skratka najbolj jim dišijo prav tiste stvari, ki jih ne bi smeli početi. Tako da nisi bil edini. Eni kradejo pticam jajca, drugi preganjajo sosedove domače živali, tretji cukajo deklice,... Tudi sama se spomnim, da mi pri 10-ih, 11-ih letih ni bilo tuje početi tisto, kar naj ne bi bilo prav.
Streljanje ptičev sicer res ni lepo, ampak moram reči, da poznam kar nekaj moških, ki so v mladosti počeli podobne zadeve, pa so danes čisto v redu ljudje. Prav tako v teh začetnih pubertetniških letih še ne moremo govoriti o tem, da otrok razmišlja, kaj dela, kakšne so posledice njegovih dejanj. In vsaj po mojem mnenuju ga, četudi se mu nekaj ne zdi najbolj prav, kaj hitro v dejanje potegne družba vrstnikov. Pa lahko kaj od tega komu očitaš? Ne. Če bi bili otroci v tem starostnem obdobju zmožni logično in preudarno razmišljati, bi se jim recimo za njihove hujše prestopke/zločine sodilo po enakem postopku kot odraslim. Pa se jim ne. 

Kar je bilo, je bilo in tega ne moreš spremeniti. Prav tako pa je škoda, da bi se obremenjeval z norčijami, ki si jih počel v družbi vrstnikov, ko si bil še otrok. Kot si rekel - nisi vedel, kaj je prav in kaj narobe, ker takrat še nisi zmogel presoditi tega. Vem, da je lažje reči, kot storiti, ampak pusti to za sabo in vzemi vse skupaj kot otroško norčavost.

Najbrž je to značilno tudi za OKM (obremenjevanje z nečim, kar si ,če si, v preteklosti naredil narobe), se mi pa zdi, da je to tudi splošna človeška lastnost. Sama se marsikdaj sprašujem, kaj sem storila narobe, zakaj sem storila tako in ne drugače, zakaj nisem takrat drugače razmišljala,...? Pač tako je bilo in bo ostalo, le da smo nekateri ljudje bolj samokritični in si, četudi povsem nedolžne stvari, razlagamo skoraj kot zločin.

P.S. Mučenja živali ne odobravam. Če bi odrasel človek streljal na ptiče, bi imela o njem povsem drugačno mnenje. Takšno dejanje nevednega otroka pa je bolj kot ne igra.

Lp,
Aimee

[Onix]

Ja zj če vidim da kdo hoče streljat ptiče ali pa na kakršen koli drug način hoče škodovati živalim ga takoj ustavim. Ker sem zelo proti. Ampak takrat sm bil res samo otrok, otroci pa probavajo vsemogoče. Danes še žužka ne ubijem ker spoštujem naravo. Res pa je brezveze, da se sikiram za stvari ki smo jih kot otroci več ali manj vsi počeli ali se motim?

[Aimee]

Vidiš, danes veš, kaj je prav in kaj narobe - in delaš prav. Kot otrok pa tega nisi vedel oz. se tega nisi mogel zavedati, ker smo ljudje "narejeni" tako, da se moramo najprej kaj naučiti (ne pridemo pametni na svet, kajne).

Ja, kot sem ti že napisala - povsem brez pomena se obremenjuješ s svojimi otroškimi lumpatijami, ker smo vsi kakšno ušpičili.

Jaz in sestra sva, ko sva bili malo mlajši od starosti, ki jo omenjaš ti, tudi maltretirali našega takratnega mačka - nosili sem ga okoli kot en žakelj, pa če mu tudi ni bilo prav, preverjali, kaj bo naredil, če ga primeva za rep (saj sta nama starša povedala, da to mucku ne paše, pa je šlo vse skozi eno uho noter, skozi drugo pa ven). Majhen otrok preprosto ne pomisli, da žival tudi kaj boli. Danes recimo vem, da so živali prav tako občutljive, kot ljudje, da jim kaj paše in kaj ne, da imajo svoje želje, svoje potrebe - otrok pa o tem še ne razmišlja.

[Onix]

Še zdj mi skos po glav hod . K de bi storu navemkašen kriminal. Sploh se ne morm znebit te misli, kr hod mi po glav kva če si zaslužm umret pa take podobne misli. Pa sam otrok sm biu nevem zakaj se tok sikiram, ampak ne morm se nehat. Upam de mi bo šlo čimprej vn iz glave use to. Sj vem de usi delamo napake, ampak moja OKM se je res obesla na tole in mi ne da miru, že mislm de sm razčistu pa de sm biu itq otrok k neve usega pol mi pa spet začne hodt de sm slb človk.

[Aimee]

Onix, nisi slab človek zato. Ma, saj vem, da smo ljudje tako "narejeni" (no, vsaj jaz sem), da se radi sekiramo za stvari, za katere se nam zdi, da smo jih storili narobe in jih ne moremo več popraviti, ampak s tem ne dosežemo nič drugega kot to, da sami sebe spravljamo v slabo voljo, si ustvarjamo nizko samopodobo in se tlačimo...no, saj veš kam. Kot sem ti že napisala - takrat si bil otrok in otroci pač počnejo neumnosti (ki jim niti slučajno ne moreš reči kriminal), ker se ne zavedajo posledic svojih dejanj.
Ne očitaj si tega, kar ne moreš več spremeniti in ne obremenjuj se s tem, kar si storil kot otrok. Vem, lažje reči, kot storiti, ampak vseeno. Poskusi vzeti svoje dejanje kot otroško norčavost, namesto kot nekaj, česar bi se moral sramovati.

V razmislek: Omenil si, da ste ptiče streljali skupaj s prijatelji. Se ti sedaj ti prijatelji zdijo slabi ljudje? Mislim, da ne... Poskusi tudi sebe videti kot svojega prijatelja.

Sem že omenila tole, pa je čisto vseeno, če še enkrat: V mojih očeh nisi slab človek , Poskusi se tako jemati tudi sam.

Objem,
Aimee

P.S. Od malega so nas učili, da naj bi odpuščali ljudem. Zakaj bi potem ne odpuščali tudi sami sebi? Saj smo konec koncev tudi mi samo ljudje.

[Onix]

Hvala Aimee za pomoč Se že bolje počutim hehe. Ma ja preveč sm obseden s temu sej bom probov misli čim bolj ignorirat. Pa si odpustit za stvari iz otroštva. Res hvala ti za razumevanje pa spodbudne besede. Sej vem de je mal smešn de se sikiram za take stvari zj sm se clo sikirov za mravle če sm kšno kdaj ubiu pa tko naprej. Ampak to obsesivna motnja dela dvome in krivdo.

[scorpion]

Onix, oprosti, vendar jaz res vidim, da te vsaka najmanjša agresivnost , plaši oz. spravlja v slabo razpoloženje....verjetno se motim....

[Aimee]

Scorpion, upam, da ne boš spet začel...

Tudi jaz se sekiram, če ubijem žužko in jo ponavadi sploh ne, ker si mislim, da ima tudi ona pravico živeti. In tudi sama se marsikdaj po nekem dejanju sprašujem, ali sem ravnala prav, kaj bi lahko storila drugače - no, vsaj do sedaj sem se. Nekateri smo pač malo bolj reflektivna, samokritična bitja, ki si vsak dan sproti prizadevamo, da bi postali najboljša različica samih sebe. In tega nam nihče ne more oz. ne bi smel očitati.

Onix, prav nič ni smešno, da se kdaj sekiraš zaradi kake malenkosti - se marsikdo med nami. Pa zaradi tega nismo nič slabši ljudje. Sama pravzaprav menim, da smo celo na boljšem. Zakaj? Ker le s kritičnim presojanjem samih sebe lahko storimo kaj v smeri osebne rasti in notranjega zadovoljstva. Priznam pa, da se je včasih potrebno malce zadržati, pogledati na svojo samokritičnost od daleč in se vprašati - pa nisem do sebe morda res malce preveč strog/-a? Bi od svojih prijateljev tudi pričakoval/-a kaj takšnega, kot pričakujem od sebe? 

[scorpion]

jaz sem povedal le svoje opažanje glede Onixove preobčutljivosti, ki se je on sam zaveda....in nič drugega..

nekje sem prebral, da z vsakim vdihom pomotimo na tisoče mikoorganizmov....torej že s tem, da živimo "morimo"..

[Aimee]

nekje sem prebral, da z vsakim vdihom pomotimo na tisoče mikoorganizmov....torej že s tem, da živimo "morimo"..

Scorpion, se ti zdi, da je namerno pobijanje živali enako temu, kar omenjaš?    Je potemtakem uboj človeka v samoobrambi enako hud zločin kot namerni načrtovan umor? Tebe včasih človek resnično težko razume...

[scorpion]

Aimee si nekaj živčna spet, vidm.....tukaj ne govorimo o pacifizmu in zaščiti živali, temveč o preobčutljivosti....

Sklepam, da is vegeterijanka....ker drugače si zelo agresivna do živali...mal te hecam

[Aimee]

Naj te najprej vprašam, zakaj si rekel, da sem spet živčna?

Mah, nisem živčna, samo razmišljam. To pa je menda dovoljeno. Drugače pa bi tudi ti lahko kako mojo besedo vzel malce manj resno. Me je mogoče res zaneslo malo off topic s temo o živalih. Ja, imaš prav, pa četudi si se le pohecal, sem vegetarijanka in me zato kar hitro zanese v smer "boja" proti mučenju živali.

P.S.: Spet off topic, pa moram dodati še tole. Nisem tiste vrste vegetarijanka, ki bi mesojedce spreobračala v vegije. Naj se vsak sam odloči kako in kaj. Meni meso pač preprosto ne diši.

[scorpion]

berem zgodaj zjutraj.....jez te poskušam vzeti resno Aimee...objemček

[Onix]

Sam sem si že delno odpustil, saj je to počelo mnogo otrok, je res samo del otroške igre. Kot odrasli lahko bolje precenimo situacije in se pametneje odločimo. Uvidel sem da se je brezveze sikirati zaradi otroške igre in itaq vem da bi danes ravnal drugače. Kot sem rekel poznam jih mnogo, ki so kdaj streljali ptiče nekateri celo pse in mačke kar sam nikoli nisem ampak bili smo samo otroci, ki nismo vedeli še vsega na tem svetu. Pomoje da vsak lahko v preteklosti najde kakšno stvar, ki mu ni všeč ampak bistvo je da se ne zataknemo v preteklosti. Scorpion res je ne maram agresije to je očitno, ampak včasih se pa res že preveč sikiram.

[scorpion]

Dobro to vsaj racionalno veš..počasi boš postal malo bolj prizanesliv do sebe...

[slaya]

to se ti bo počasi skristaliziralo in bo vse ok...

[Aimee]

Onix, sem vesela, da si spremenil pogled na svojo otroško navihanost in, kot je napisal Scorpion, postajaš malce bolj prizanesljiv do sebe. Ne bi bilo prav, da bi sebe obtoževal za nekaj, za kar bi drugim mimogrede pogledal skozi prste.
Povsem se strinjam: Človek se ne sme zatakniti v preteklosti, kakor mu tudi ni potrebno preveč razmišljati o prihodnosti. Živeti je potrebno tukaj in zdaj. Če si ves čas z mislimi nekje drugje, kot je tvoja sedanjost, nimaš nikoli priložnosti zares živeti in biti srečen.
Onix, kadarkoli se ti pojavi kakšna takšna misel, ki te teži - zapiši jo tukaj, pa jo bomo skupaj "preglodali do kosti".

berem zgodaj zjutraj.....jez te poskušam vzeti resno Aimee...objemček

No, saj sem upala, da me na forumu jemljete resno, kljub vsemu pa je kdaj kakšna beseda, pa najbrž ne le moja, tudi tuja, mišljena veliko bolj lahkotno, kot je sprejeta. Scorpion, da boš razumel, zakaj kar naprej nekaj kompliciram in analiziram...odraščala sem ob očetu, ki je neredko vzel kakršno koli mojo izjavo drugače, kot je bila mišljena, spreobračal moje besede in neredko iz vsega skupaj naredil povsem neutemeljen spor, ki se je običajno po nekajurnem psihičnem trpinčenju končal s fizičnim obračunavanjem. Zato mi ne zameri, če sem tako živčna (sama sicer temu ne bi rekla tako), kot si si mojo nagnjenost k pojasnjevanju zadev razložil sam.
Hvala za objemček

[scorpion]

Nisem mislil živčna v klasičnem pomenu, temveč te je nekaj razburilo.....nič hudega

[Aimee]

Hvala za pojasnilo, Scorpion.