temne misli, samomor; ste kdaj poskusili...razmišljali o tem...

[Gigli]

Lucyyy80, super!!

...res te je lepo slisati..

..don't be a stranger, še kaj se oglasi in poročaj kako ti gre..

Drugače pa:
Sama se tudi ze nekaj let borim z depresijo in sem bila nemalokrat "stigmatizirana" s strani ljudi za katere sem bila prepričana, da ne bodo drugače gledali name.. a sem sla naprej in nekaj časa sem rabila, da sem dojela da zaradi tega nisem "šibkejši" člen v naši družbi...

...potem sem ugotovila, da ljudi pač ne morem obtoževati, če so pač NEVEDNI!!

Srečo vsem,
Gigli

[pupika]

Lucy, večina, ki nas je tle pristonih smo bili na bolniški in potem spet v službo. Prve dni je mogoče težko, potem pa gre. meni je bilo najtežje to, da nisem več zaupala sebi, da sploh še obladam svoje delo. Predvsem v okolju v katerem ti delaš, bi morali imeti razumevanje. če pa meniš da ne, ti pa še vseeno ostane malo laži in reči, da si izgorela. Glede na tvoj študij, delo...bo vsak verjel.

(se mi zdi, da se poznava...če pa ne, pol pa mal v temo brcam)

[lucy80]

ja, s pupiko se verjetn poznama
tole z izgorelostjo je pa res kr dobra ideja, bela laž pač, jo bom uporabla, hvala za nasvet
bom že nekak, se pa ne dam kr takoj

[upica]

Ja tudi jaz dostikrat pomislim na samomor in da bi kar povsem obupala. Prvič se mi je to zgodilo na faksu, ko sem resno zbolela za depresijo. Domači me niso razumeli, pa sem zagrozila s samomorom. Zdaj po10 letih je še vedno zelo hudo in kdaj pomislim na konec, da bi vzela veliko tablet in dokončno zaspala, samo sem osebno ful proti zdravilom, čeprav jih moram veliko jemat, pa me prav ta odpor vleče in pusti pri življenju. Ja hudo je ko ne moreš več živet in se bojiš umret in tudi bi rad normalno živel, zelo težko. Zdaj me pa že dobre tri mesece neznosno glava boli in tudi večkrat pomislim na konec, samo se trudim, da ne bi razmišljala o tem.

[Arwen]

je hudo, upica, res je... a upanje umre zadnje in vedno , res vedno, je na koncu predora luč.... je pa največ odvisno od nas, kako in kaj gremo naprej... pomoč ti nudi osebni zdravnik, strokovna oseba, ... seveda tudi AD-ji prav pridejo, da pomagajo misli uredit...,  potem druženja, skupina za samopomoč, predvsem pa samoanaliza. Ja, vem, da si proti tabletom, a mogoče bi z njihovo pomočjo laže obdržala službo? in ko imaš službo, imaš reden prihodek, z nim si lahko pomagaš k osamosvojitvi....

Na tebi je, upica, samo na tebi.  .... Vem le to, da je izvedljivo 

[Nativa]

Ja včeraj sem pomislila. Tudi požrla nekaj tablet. Srce mi je hitreje utripalo. Sem samo čakala, da se ustavi... Potem sem pomislila še, da bi si zapestja mal prerezala, če tist ne bi učinkovalo.

[Arwen]

Nativa, objem zate  ... kaj se je zgodilo?

[Nativa]

Nativa, objem zate  ... kaj se je zgodilo?

Pridem domov iz službe, vse ok. Se stisnem k fantu, se imava fajn. Pol pa on zaspi. Nekaj časa sem TV gledala, pol šla ven na čik, pridem nazaj- on še vedno spi. Pa že tako mi je žal, da nisva več skupaj. OK saj živi z mano, ampak efektivnega časa, ki ga preživiva skupaj, je ful malo. Pač ponoči spanja ne prištevam v to.
No in pol obupam in grem še jaz v posteljo spat. Po 5 min mojega ležanja, on vstane in gre za comp.
Takrat se mi je pa utrgalo!
No in pol sva se skregala....
Pol se je začel dret name, da mu nimam kej govorit kdaj lahko on spi. Ko sem pač rekla, da ko sem jaz hotela bit z njim, je spal, pol se pa jz vležem zraven, da bi zaspala, pa on vstane. Kot drkanje v glavo, res.
Za konec me je ozmerjal kot cucka. Pa da nism normalna, itd. Pol sm šla pa v posteljo dokončno- pomalicala pest Seroquelov.... in to je to....

[Amelie]

Nativa, po tvojih postih se mi zdi, da ti počutje precej niha. Kako pogosto hodiš k psihiatru, si zadovoljna z njim in s terapijo? Hodiš kam na psihoterapijo? (ni treba odgovorit, če sem preveč radovedna)

[Nativa]

Nativa, po tvojih postih se mi zdi, da ti počutje precej niha. Kako pogosto hodiš k psihiatru, si zadovoljna z njim in s terapijo? Hodiš kam na psihoterapijo? (ni treba odgovorit, če sem preveč radovedna)

hahaha, ja to že skoz govorim. Nihanje razpoloženja je nenormalno, kar se določenim ljudem dogaja v 1 tednu , se meni v enem dnevu. Razpoloženje niha na 1 uro.
Ja, hodim k psihiatru.

[Arwen]

Nativa, veš, nekaj podobnega se je tudi pri meni dogajalo... sedaj se stanje izboljšuje.. je pa res preteklo za eno leto vode, pa svoje so AD-ji, zdravnik, psihologinja, skupina, druženje, pa jaz naredili... poanta je bila pri meni v tem, da sebe nisem sprejemala, pa samozavest in vse to je blo v ledišču... itd itd itd

[Nativa]

Jz samo upam, da mi bodo zdravila omilila ta grozna nihanja, ker mi to ful energije vzame...

[Arwen]

Nativa, saj veš, da samo zdravila  .. ta ti pomagajo misli zbrat, se fokusirat ... ostalo je pa na tebi... in veš, ti to zmoreš 

[Nativa]

Nativa, saj veš, da samo zdravila  .. ta ti pomagajo misli zbrat, se fokusirat ... ostalo je pa na tebi... in veš, ti to zmoreš 

Ja, ampak jaz sem prepričana, da sem imela prav (v tej omenjeni situaciji).

[Jagodka]

Nativa,

eno vprašanje, mogoče malo čudno: ali se s fantom lažje meniš po telefonu ali u živo?

Meni se pri mojem zdi, kot, da se po telefonu pogovarjam z drugim človekom - bolj razumevajočim.

[Arwen]

Nativa, saj veš, da samo zdravila  .. ta ti pomagajo misli zbrat, se fokusirat ... ostalo je pa na tebi... in veš, ti to zmoreš 

Ja, ampak jaz sem prepričana, da sem imela prav (v tej omenjeni situaciji).

  hehe  , tudi zase sem takrat "vedela , da imam prav"  .... pa je bilo to v mojem primeru iskanje pozornosti  ...

[Nativa]

Nativa,

eno vprašanje, mogoče malo čudno: ali se s fantom lažje meniš po telefonu ali u živo?

Meni se pri mojem zdi, kot, da se po telefonu pogovarjam z drugim človekom - bolj razumevajočim.

Moj fant zagovarja pogovor v živo. Se sploh noče po tel. menit o pomembnih zadevah.
Sicer pa, kaj se je tukaj za menit. Jaz mislim, da se mi ne posveča dovolj (ne moreš it spat takrat ko imam jaz čas)- pač jaz moram okol 22ih spat, ker zjutraj vstajam za službo. On pa pač ne, ker mu ni treba. Spi do 11ih, ker ponoči dela do ene 4ih. Pol pa se ravnio začne njegov dan, ko jaz pridem iz službe. V polnem zagonu je takrat, ko jaz že sanjam o postelji............

[Arwen]

hja, Nativa, to je pa stvar za pogovort se... nočni šiht... verjamem, da ima drugačen bioritem kot ga imaš ti... se mi zdi, da je tu obojestranski kompromis potreben...

[Jagodka]

Coprnička se kar strinjam. Tile pomešani bioritmi so vražji. Moj je nekaj časa delal ponoči zaradi enega projekta in takrat se je meni pravzaprav začelo s paničnimi napadi.

Ja Nativa, kompromis. In pogovarjat o rešitvah takrat, ko sta oba spočita.

[Amelie]

Nativa, tako kot tebi se tudi njemu najbrž zdi, da ima prav on. Pa sploh ne gre za to, kdo ima prav. Kaj pa vikendi? Koliko časa sta že skupaj? Imata tudi čas vsak zase? Dovolj časa zase? Ko živiš skupaj, je res nevarnost, da začneš živeti drug mimo drugega, zato bi bilo res ok, da se pogovorita. Zakaj imaš občutek, da se ti premalo posveča? Se posvečaš sama sebi? Ljudi si ne moremo lastiti, tudi če živimo skupaj in če bi se ti 'posvečal' zato, ker mu težiš, bi to želela? ...

Na psihoterapijo ne hodiš?

Se mi zdi, da bi lahko naredila malo več kot samo jemala zdravila.