temne misli, samomor; ste kdaj poskusili...razmišljali o tem...

[jade*shade]

A v mlajših letih? Zdaj si pa že v letih? dvajset.....

Počutim se jih ene 45  al pa kakšnega +..Ja pač v mlajših letih.

[scorpion]

zanimivo, ker jaz se jih pa počutim 25....pol manj..ja takrat sem se jih pa počutil 60...

obstaja en zanimv pregovor:-Večni mladeniči so bili v mladosti stari..Se mi zdi, da je res

[Anuška]

so dnevi, ki jih preživim. Morda celo že z lahkoto. So. Ni jih veliko, ampak so.
Večina jih je še vedno temačnih. Brez načrtov za samomor, samo ogromna
želja po umiku. Samo umakniti se želim. Žal še vedno ne vem, kako.

Nočem pustiti grenkega okusa mojim. Želim si samo oditi. Brez vrnitve in brez
bolečin. Ne mojih bolečin. Drugim nočem narediti bolečine. Zato v svoji bolečini
še kar vztrajam živa.

A.

[jade*shade]

Jst si ne želim umaknit..jst bi zginla.
 

[DejaVu]

Mene pa je zdele že resno začelo skrbeti kaj sem naredil iz sebe. Zdle sm že 14dni skor vsak dan pijan, tud trava je bla zraven, pa skoz sem doma, iz službe sm šel ven, na fax skoraj ne hodim več. Ne vem kaj naj naredim, delo se mi je ful zamerilo ker me niso nikjer marali (čeprav nisem prihajal pijan), knjige ne morem videti nobene, postane mi kar slabo. Paše mi samo še glasba, alkohol, zabava, hitra vožnja, iskanje punc, telefonski pogovori, družba in še enkrat družba. Doma sploh nisem nič več. Kamor pa že grem morm pa tud kej spit. Tok d ne vem sploh kaj nej nardim- ne morem ven iz tega. Samomor vidim kot rešitev, da rešim to situacijo.

[Aimee]

Samomor ni nikoli rešitev, DejaVu. Je beg od trenutne situacije in ko ga storiš, ni več poti nazaj. In ne moreš več videti, kaj te čaka naslednji trenutek, ki pa bi ti lahko že pokazal žarek upanja.

Paše mi samo še glasba, alkohol, zabava, hitra vožnja, iskanje punc, telefonski pogovori, družba in še enkrat družba. Doma sploh nisem nič več. Kamor pa že grem morm pa tud kej spit.

Ti našteto resnično paše? Ali ti le ponuja trenutni beg od realnosti, omamo, odklop? Kako pa se počutiš naslednji dan - po travi, alkotu,...? Dobro zagotovo ne.
Če bi ti navedeno v citatu resnično tako zelo odgovarjalo, bi najbrž ne rezmišljal o tem, da je tako življenje nesmiselno, se ti ne zdi...

Prvi korak k izboljšanju si že naredil s priznanjem samemu sebi da to, kar trenutno živiš, ni življenje, kakršnega bi si želel.

Alkohol...bi sam lahko rekel, da si že alkoholik, ali stanje še ni tako resno? Lahko odnehaš sam? Omenil si, da kamor greš, moraš nekaj spit. Zakaj? Preprosto zato, da lahko preživiš dan, ali zato, ker si drugače bolj plašne sorte in pač spiješ nekaj "za pogum"?
Trava - tega se da rešiti, ker ne povzroča odvisnosti. Je pa res, da če se gibaš v družbi, ki jo kadi, se je dokaj težko ubraniš. Če ne zaradi drugega razloga, najbrž že zato, ker ti jo ponujajo ali ti jo celo vsiljujejo.
Družba - v kakšnih krogih se gibaš? So tvoji prijatelji, kolegi le ljudje, ki tudi sami živijo podobno življenje, kot si ga opisal sam? Če se družiš le s takimi, se boš sam res težko izkopal iz trenutne situacije. Imaš morda koga ob sebi, ki bi ti lahko s svojim zgledom pomagal do boljšega življenja, ki bi ti stal ob strani in te podpiral?

Nekega splošnega recepta za rešitev iz težav ni, se mi pa zdi, da je ena prvih stvari, ki bi jih mogel storiti, ta, da razmisliš, kaj bi si želel doseči, kaj te veseli ali pa te je veselilo, preden si zapadel v to, iz česar sedaj želiš ven. Kakšno prihodnost bi si želel zase?
Praviš, da na faks skoraj ne hodiš več...si izbral napačen študij? Potem se prepiši drugam. Poskusi nekaj drugega. Včasih študentu vse skupaj pade dol prav zato, ker spozna, da si je izbral napačen študij.

Želim ti vse dobro, DejaVu. In ne razmišljaj o samomoru, ki ti ne ponudi nobene možne rešitve, raje se posveti sebi - ugotovi, katere so tvoje kvalitete, kaj ti gre dobro od rok, kaj te zanima in na podlagi tega poskušaj poiskati zase ustrezno pot naprej. Izbire imaš na voljo veliko in ni le ena prava. Več se ti jih ponuja..le izbrati moraš eno izmed bolj svetlih možnosti. Življenje je lahko tudi lepo, če si ga takšnega narediš.

Objem,
Aimee

[scorpion]

ja vse to ti paše, da zbežiš o svoje tesnobe, bolečine in osamljenosti, Dejavu.......če vsega tega nebi nosil v sebi bi ti pasalo vse kaj drugega....

[DejaVu]

Hvala za lepe odgovore. Zdaj mam resno punco, pa jo bom prosil če mi lahko ona pomaga iz teh težav. Upam da mi bo uspelo

[Aimee]

DejaVu, sem vesela, da imaš nekoga ob sebi. In seveda ti bo uspelo - v eni roki imaš željo, v drugi voljo, da nekaj spremeniš, pod roko punco...kaj več si sploh še lahko želiš.

[speli]

DejaVu upam da ti bo uspelo se čim prej rešiti teh težav...alkohol pa itak ničesar ne reši si imun tisti čas ko si pod dozo ampak ko se vrneš v realni svet so probleme le še hujši...veliko sreče

[scorpion]

Dejavu..lepo, da imaš nekoga, ki te ima rad, vendar ti ona ne bo mogla nadomestiti vseh čustvenih primanjkljajev. Odnos se lahko zalomi ravno zaradi prevelikih pričakovanj. Ona je predvsem ženska in ne tvoja mama..seveda ti lahko da toplino, vendar ne more ti nadomeščati čustvene podhranjenosti  iz otroštva, predvsem te pa potrebuje kot odraslega moškega...In odgvornost boš pokazal s tem, da boš poskušal tudi preko psihoterapije razvijati sebe..postajati bolj samostojen in tako ji boš lahko tudi več djala, ne le jemal..

Življenje ti je nekj poklonilo sedaj si na vrsti še ti...vso srečo!

[Kristy]

ja, včeraj sem razmišljala kako bi bilo, če bi spila en kup tablet....itak je vsem tako samoumevno, da sem "slabe volje" .... pa sem se premislila, ko sem videla kako je lepa narava, pomlad, da vsaj 2 osebam je nekaj mar zame, pa mi ne znajo ali zmorejo pomagati....narava je itak še edino lepo na tem svetu....in živalce....drugo je vse  ...

[alexx]

Kristy...vedno je kak drobec za kateri se splača živeti. Jaz nisem ravno dnevni tip človek in dopoldneva bi komot prespala. Živet začnem šele ko sonce preide najvišjo točko. Vedno čakam pozna popoldneva. Usedem se na teraso in gledam v sončni zahod, Rožnik, zelenje ki ga imam ogromno, Srkam sok, poslušam mlade kose...brkljam po cvetličnih koritih...in ja...že zaradi tega zadnje čase rada živim. Pa jasno...tile *norci*  tu gor so v veliko pomoč....hehehe.

[Arwen]

Kristy, čeprav je takrat težko razmišljat pozitivno, a kljub vsemu - vedno se najde rešitev, vedno je lučka na koncu tunela, za vsakim dežjem posije sonce... in nekomu predstavjaš celi svet  in svet brez tebe bi bil drugačen  Ogromno daješ, ogromno nudiš, tvoj prispevek JE dragocen  Si ljuba oseba, si srčna, edinstvena, dobrega srca, enkratna in unikatna  in resnično je lepo, da SI 

Objem 
Arwen

[Kristy]

...ne vem....že toliko časa gre vse navzdol ....vsak dan posebej, zadnje čase prav pospešeno ....
lahko mi verjamete ali pa ne, da bi dala zadnji denar nekomu, ki bi mi pomagal se spravit iz te kolobocije...resnično sama ne zmorem ....žal sem naletela na 2 neustrezna terapevta, sploh zadnja je bila prava katastrofa ....res nimam sreče....težko mi je, ko vidim kako so nekateri srečni(ali vsaj zadovoljni), kako jim vse uspeva.....jaz že 10 let stojim na mestu oz. je vsak dan slabše....
Samo še upanje me drži gor....in ko se mi že zazdi, da sveti luč v daljavi in da se ji približujem, ....pa ponovno udarec....tako že 10 let....konstantno....pa tudi prej ni bilo ne vem kaj....ne vem kako močne živce moraš imeti, da lahko vse to preneseš....toliko časa že....zdej že od nedelje vsak dan jočem....pa sej tudi jokat več ne smem, ker enim tudi to ni všeč, jih moti, tako, da potem jih še slišim, če jočem....
Se čudite, da si želim iz tega sveta ?

[Arwen]

Kristy, čisto razumem in približno vem, kaj se dogaja, pa vendarle; 10-letno stanje na mestu...človek počasi izgubi objektiven pogled nase...mogoče bi poskusila pogledat na zadevo z drugega zornega kota, iti na balkon in od zgoraj navzdol pogledat čimbolj objektivno, kaj dogaja, kaj in kje te bremza... ali samo partner ali samo tast ali samo oče ali samo služba ali samo finance... ali nekaj od tega ali vse... in kaj je ta trenutek možno storit, kako lahko vplivaš na dogodke, kako lahko spraviš v pogon določene stvari... vsaj malček, da se vsaj malce premakne, potem bo pa steklo... karkoli, nekaj probaj ukrenit, vplivat na zadeve, nekaj le narest ta trenutek, kako malenkost ali pa večjo stva, odvisno od zmožnosti, mogoče se celo preselit, začet iskat drugo službo, predvsem pa zaupat vase, ...... verjemem, resnično verjamem in vem, da situacija, v kateri si, ubija, vem pa tudi da SI sposobna mnogo več, kot si priznavaš .

Pogum, draga Kristy in glavo pokonc   

Objem 

[Kristy]

Arwen, hvala za tvoj odgovor...hvala, ker se trudiš z menoj (lahko bi prebrala in šla mimo)...ne moreš si mislit koliko mi pomeni 

[Aslan]

Draga Kristy...te zelo razumem in mi je hudo, da si v taki situaciji.
Probala si veliko, trudiš se iskat psihoterapevta...

Razmisli vseeno še enkrat o tem ali ne bi poskusila zdravljenja z antidepresivi.
Se spomnim, da si enkrat obupala zaradi začetnih stranskih učinkov.
Res škoda.
Predolgo se ti vleče to slabo počutje in nihanja, da bi bilo smiselno čakat.
Toplo ti priporočam takojšen obisk psihiatra in konkretno zdravljenje.

Objem in drži se....vse bo še ok.

[pupika]

kristy, upam da se počutiš vsaj malo bolje.
včasih kar ne moremo verjeti, da za vsakim dežjem posije sonce, ampak res je tako. zastavi si kakšen manjši cilj, katero težavo bi rada najprej odpravila. in z majhnimi koraki se daleč pride.
razumem, da imaš po 10 letih vsega dovolj. ampak to je samo znak, da moraš najti drugega zdravnika.
Drži se in napiši še kaj
 

[Kristy]

Hvala vama za post 
Mah, se ne počutim kej preveč bolje....včeraj sem celo popoldne jokala kot dež ....toliko solz pa že dolgo ne ....sploh se nisem mogla ustaviti  .... včasih človek res več ne vidi izhoda....in če nikomur od svojih ni mar ali si zatiskajo oči ....potem je res hudo .
4.junija sem že prijavljena pri drugem zdravniku....ampak na žalost, ne upam preveč, da bo bolje oz. na kakšno večjo pomoč.....kadar te enkrat psihiči tako razočarajo kot so mene....potem ....
Grozno se bojim AD-jev, ker sem tisti teden lani imela abnormalne stranske učinke . Poleg tega s takimi groznimi stranskimi učinki ne morem hodit delat, za bolniško pa nočem vprašati....sem že povedala večkrat kakšnega splošnega zdravnika imam-da vse vsem pove in bo tako cela občina izvedela kako je z menoj, tudi poznamo se, pozna moje straše....itd., tako, da bolniška odpade .... Ad-ji se mi zdijo ene najbolj groznih tablet.....in kaj, če mi ne primejo ? Da se mučim s temi nenormalnimi stranskimi učinki in po najmanj 3 tednih mučenja, da ne primejo ? In da sledi novo mučenje ? Obupno me je strah tega.
In tako sem brez moči, energije, imam občutek, da sem vsem odveč(itak ), ... vem, da ni prijetno poslušati nekoga, ki tarna in tarna....ampak, če imaš nekoga rad, če ti je mar zanj....ga boš tudi poslušal in mu probal pomagati....vsaj jaz bi tako naredila....moji pa nič...sem grozno razočarana, da jih tako nič ne briga...sej kaj dosti res ne morejo....ampak vsaj kakšen dolg pogovor, pa malo tolažbe, bi mi že veliko pomenilo.