Zelo izostren sluh in obsesivno kompulzivne motnje

[pikica]

Pozdravljeni.
Sem mamica 9 letne deklice, za katero smo pri preverjanju sluha na avdiogramu ugotovili, da ima zelo izostren sluh (sliši visoke frekvence pod 0 DB, zelo jo moti hrup). Zdravniško pomoč smo poiskali po pogostih izpadih doma in v šoli, ko si je ob hrupu ali pa če ji je kdo zavpil blizu glave, zatisnila ušesa in pričela jokati češ, da jo boli. No, kot že omenjeno, je avdiogram pokazal njen nivo sluha v območju od 10 do -10 DB. Podrobnejših preizkav na ORL še nismo uspeli narediti (čakalne dobe!!! ), tako da ne vemo kje je njen bolečinski prag (predvidevamo pa da je nižji kot pri normalno slišečih). Da sliši stvari, ki jih mi ne, sem opazila že prej, ko je bila še manjša, vendar to ni bilo moteče. Poleg tega ima težave pri čutenju (motijo jo oprijeta oblačila, notranji šivi na oblekah, etikete, določene tkanine, tako da ima par kosov oblačil, ki jih nosi dokler na njej ne "razpadejo"). Zelo dobro tudi vonja. Še ena stvar, ki se pri njej pojavlja že od malega so kompulzivna dejanja, fobije....Kot majhna se je zelo bala prometa, boji se bolezni, bacilov, plesni (vsega, kar lahko povzroči kakršnokoli bolezen). Vsak dan se večkrat preobleče in daje perilo v pralno košaro, ne more dva dni obleči enakih hlač (le redko jo uspem prepričati, da je to čisto normalno). Naj povem, da se te fobije pokažejo občasno (ali pa jih poskuša sama obvladovati). Poleg tega velikokrat ponavlja določene stvari : umivanje rok, lulanje, preverja zvečer če so zaklenjena vrata, čeprav sliši, da smo obrnili ključ, hodi po stanovanju, preden se obleče za v šolo (zato vedno zamuja), v šoli med odmori na stranišču igra igrice ne dotakni se črte (na ploščici).... Poleg tega ima vedno večje težave v šoli (sošolci jo zafrkavajo, da je čudakinja, razen dveh deklic, so jo ostali izolirali, so do nje nesramni, ker vedo, da jo to zelo prizadane). Zanima me ali ima kdo podobne težave in kako jih rešujete?
Naj povem še, da je zelo perfekcionistična in zelo veliko pričakuje od sebe (pa ne v smislu organiziranosti, pospravljanja - nered je ne moti), ampak je zelo razočarana, če ne doseže tega kar pričakuje (odličnost na vseh področjih). Obiskuje balet in glasbeno šolo in ima zelo dober posluh, uživa v poslušanju klasične glasbe, ogromno bere in razmišja o stvareh kot odrasli (je zelo radovedna). Ima neverjeten spomin, zapomni si vse kar prebere, sliši, vidi....mislim, da ima precej visok IQ. Poleg tega ima izredno razvit čut za pravičnost in moralo in jo čustveno in psihučno uničuje, ko v šoli med sošolci opaža zahrbtnost, podtikanja, škodoželjnost....Sama nikoli ni takšna (sploh ne zna biti), vsem verjame (tudi za nas očitnim lažem) in nasede, zato jo včasih tudi izkoristijo in jo to zelo potre.
Zanima me torej ali ima kdo podobne izkušnje, kaj storiti, kako ji pomagati, ker vidim da občasno zelo trpi.

No, to je v grobem, za kakršnokoli pomoč ali informacijo bom zelo hvaležna.

LP, 

[betula]

Sicer se ne spoznam na avtizem, ampak se mi zdi, da so to znaki. Veliko je o tem napisano na netu.
Vse dobro želim deklici in da boste našli uspešno rešitev pri premagovanju težav.

[Dharma]

jaz sem v življenju spoznala par otrok z avtizmom in niso nič kaj podobni zgoraj opisanem, tako da nevem no...mislim da to ni to   

Žal ti jaz ne znam pomagat, lahko samo svetujem, da če za njo to ni neka velika ovira in je drugače normalna in razigrana deklica, da jo sprejmete tako...posebno 
Če pa ona smatra to kot problem oz jo njeno obnašanje močno ovira v življenju in tudi vas, najbolše da obiščete kakega strokovnjaka, da če ne drugega se nauči, da ni narobe imet ene majice 2 dni na sebi in da lahko zaupa, da ste zaklenili vrata itd... zdaj ko je še mlada, se jo lažje nauči in "preoblikuje", da vidi in dojame kako in kaj.

Mogoče bi pomagalo, da ji na lep način nakažete in vsakodnevno učite te stvari, tudi sami. Mogoče bo težko in dolgotrajno delo, amapk bolje nekaj kot nič.

Vse dobro želim 

[betula]

Oblike avtizma so različne. Značilno je, da imajo otroci izostren sluh oz. so občutljivi na zvoke. Imajo tudi izostren vonj. So zelo inteligentni, imajo fotografski spomin. Značilno je ponavljajoče ritualno vedenje. Lahko imajo fobije, tesnobe, panike.  To je možna oblika avtizma. Poznam tudi žensko, ki ima avtističnega dečka, pa nima teh simptomov, ki sem jih navedla.
Res pa je, da bo to vedu strokovnjak.
Me je pa ta zapis Pikice spomnu na znano avtistko Temple Grandin.

Pikica, terapija s konji.

[Lira]

Pikica, pozdravljena. 

Se strinjam z Dharmo – tudi jaz mislim, da to ni avtizem.

Preobčutljivost na zvoke, vonje, etikete, šive na oblačilih itd. niti ni tako redka, je pa zanimivo več tega med otroci z visokim IQ-jem. Res je, da je vse to lahko prisotno tudi pri avtistih, ampak druge značilnosti deklice iz opisa so tako izrazito neavtistične, da po moje ta diagnoza pri njej ne pride v poštev.

Pikica, če ti ni problem brati v angleščini, ti priporočam knjigo dr. Elaine Aron "Highly Sensitive Child", v kateri boš našla kar nekaj uporabnih nasvetov, kako pomagati takšnemu otroku:

http://www.hsperson.com/pages/child.htm

http://www.amazon.com/The-Highly-Sensitive-Child-Overwhelms/dp/0767908724/ref=sr_1_1?ie=UTF8&qid=1387362543&sr=8-1&keywords=highly+sesitive+child

Visoka občutljivost je na vsak način lahko velik dar, po drugi strani pa imajo lahko takšni otroci težave pri vključevanju v družbo sovrstnikov in so žal nagnjeni k perfekcionizmu, pretirani sramežljivosti, boječnosti in zaskrbljenosti … Kar se lahko stopnjuje v pravo depresijo, anksioznost in obsesivno kompulzivno motnjo.

Pikica, morda boš našla kaj uporabnega tudi v tej temi o 7-letniku, ki se mi zdi v nekaterih pogledih podoben tvoji deklici:
http://www.nebojse.si/Forum/index.php/topic,16896.0.html

Že zaradi ritualov oz. ponavljanja določenih stvari bi bilo gotovo dobro, da se tudi vi posvetujete z ustrezno usposobljenim strokovnjakom.

Pa vso srečo tebi in tvoji deklici! Vse bo še OK.

[pikica]

Pozdravljeni.
Najprej hvala za vaša mnenja in predloge ter uporabne povezave. Sem malo pregledala vse skupaj in bi jo res lahko uvrstila med občutljive ljudi. No, naj povem še, da sem uspela najti termin na ORL pregled in sicer v Portorožu, na Centru za sluh in govor. Tam so diagnozo hiperacusis potrdili, to je pa tudi vse. Zdravnik meni, da je težava psihološkega izvora in da se bo pač morala privaditi....ampak kdo se pa lahko privadi na bolečino? V glavnem, v Sloveniji se o tem zelo malo ve, nič ne najdem na netu, sem pa našla več info. na tujih spletnih straneh in bomo sedaj poskušali z nasveti iz tujine (zagotovo je nevrološkega izvora).
Mislim, da so vse težave, ki jih ima povezane s strahom pred hrupom in da na tak način sprošča napetost.

Tako, to bi bilo zaenkrat vse, hvala še enkrat in lepe praznike

[Dharma]

ma če ni nejno življenje preveč oteženo bi jaz pustila na miru, razen rutinskih stvari, ki so moteče bi lahko kaj ukrenili, ampak nekam vlečti od zdravnika do zdravnika in na vsak način najt težavo se mi zdi odveč, bohnedaj da bi jo še na nevem koliko zdravila ali kaj dajali 
premislite kaj je res tisto kar je moteže in kar jo (njo osebno) otežuje tako da jo dejansko ovira v življenju, sicer pa vse ostalo pustite...
lahko da ne razumem prav situacije, če je tako me popravi

saj po novem tudi otroku, ki je zasanjan med poukom kar določijo duševno bolezen in ga pošiljajo k psihologom  tukaj mislim na učitelje itd
ne vsi, ampak dosti njih ja 

pa srečno in veselo še naprej 

[Silvo Malek]

Tole žal ne bo tolažba.
 O podobnig grozotah s sluhom je v svoji avtobiografiji poročal Nikola Tesla, veliki izumitelj!
 Lahko samo rečem, vse najugodnejše želje, sicer pa je ta občutek neprijeten.
 Poznam ga iz nočnih mor.
 Najbrž se vsi negativizmi pokažejo skoz sluh, ker ne vidim!

[maja_tolovaja]

Jaz moram tukaj napisat, da ji obvezno najdite pomoč psihologa, psihoterapevta, ker te težave se bodo lahko v puberteti izredno poslabšale. Ne morem seveda tega zagotovo trdit, ker pri meni je to izginilo samo od sebe (sedaj se kaže sicer v drugi oblikiikar pa pripisujem drugim vzrokom ) ampak ta deklica ima vrsto problemov,ki so značilni za obsesivno kompulzivno motnjo.
Zelo podobno sem sama dajala skozi pred puberteto in vem da je zelo mučno-rituali in fobije pred bacili. Treba ji je pomagati in to čimprej, drugače bo še naprej negovala te vzorce in se ne bo dobro končalo. Sploh ker je še v razvoju in bi morala početi kaj drugega ne pa da se obremenjuje s takšnimi stvarmi,ki ji povzročajo sram in občutek krivde itd..
Enega dobrega strokovnjaka ti priporočam-v smeri psihoterapije.
Strah pred psihoterapijo in zdravniki v tem primeru ne sme bit nobena ovira, dvomim tudi da če bi ji pojasnili in se pogovorili (otroci niso za podcenjevat,razumejo marsikaj) da bi sprejela pomoč.
BOg ne daj,samo ne puščat to dobri veri, da bo vse ok kar samo od sebe.
Zdravila pa tudi jaz odsvetujem!

[Ventilator]

temu se strokovno reče hiperakuzija in jo imam tudi sam, mogoče je nekoliko bolj mila oblika. pomaga mi, da pri delu in med spanjem uporabljam čepe, jemljem tudi magnezij, ki mi mogoče pri tem malo pomaga. sicer se mi pa zdi najbolj učinkovita mindfulness meditacija, ki jo je pa treba redno izvajat. podobno občutljivost imam na telesne občutke, npr. če me kaj srbi (kar me ga kar pogosto, ker imam povišan bilirubin, ta pa povzroča srbenje). včasih sem se stalno praskal in je bilo seveda samo še huje, sedaj pa probam pač ignorirat in čez čas mine. upam, da bo tudi z raznimi zvoki tako. ne vem pa kaj lahko psihoterapevt tukaj pomaga. pri obsesivno-kompulzivni motnji seveda lahko, za hiperakuzijo sem pa že omenil psihoterapevtu pa mi je samo povedal, kako se strokovno temu reče in da je to imel tudi nikola tesla. to mi pač ne pomaga. bom povprašal še trenutno psihoterapevtko, pa bom videl, kaj bo rekla.
otroke se da tudi naučit meditirat, mogoče so malo prilagojene oblike, malo pobrskaj po internetu.

tip osebnosti, za katero je to značilno je pa "highly sensitive person" oz. visoko občutljiva osebnost in je pogostejša med umetniki, znanstveniki in ostalimi geniji. samo po sebi ni s tem nič narobe, se je pa treba sprijaznit s tem, da smo eni pač bolj občutljivi kot drugi in delat več na sebi v smislu psihoterapije ipd. da se živet s tem, samo je treba čimprej pomoč strokovnjaka, nesmiselno je čakat, da bodo težave minile same od sebe, ker verjetno ne bodo.

[Phoenix_]

Obsesivno kompulzivne stvari se bodo s casom najverjetneje same razresile, vsaj pr meni so se mocno omilile. Bi ji pa verjetno koristila psihoterapija. Se strinjma z Dharmo, da se je treba izogibati zdravil, se posebaj pr otrocih.
V vsakem primeru pa je prepogosto umivanje rok mocno skodljivo za kozo. Mogoce nebi skodilo, ce bi jo seznanila s posledicami tega rituala, ker je samo vprasanje casa, da dobi dermatitis. Ze ce si umije roke samo z vodo, brez uporabe mila, ji bo koza hvalezna.

[Kristy]

temu se strokovno reče hiperakuzija in jo imam tudi sam, mogoče je nekoliko bolj mila oblika. pomaga mi, da pri delu in med spanjem uporabljam čepe, jemljem tudi magnezij, ki mi mogoče pri tem malo pomaga. sicer se mi pa zdi najbolj učinkovita mindfulness meditacija, ki jo je pa treba redno izvajat. podobno občutljivost imam na telesne občutke, npr. če me kaj srbi (kar me ga kar pogosto, ker imam povišan bilirubin, ta pa povzroča srbenje). včasih sem se stalno praskal in je bilo seveda samo še huje, sedaj pa probam pač ignorirat in čez čas mine. upam, da bo tudi z raznimi zvoki tako. ne vem pa kaj lahko psihoterapevt tukaj pomaga. pri obsesivno-kompulzivni motnji seveda lahko, za hiperakuzijo sem pa že omenil psihoterapevtu pa mi je samo povedal, kako se strokovno temu reče in da je to imel tudi nikola tesla. to mi pač ne pomaga. bom povprašal še trenutno psihoterapevtko, pa bom videl, kaj bo rekla.
otroke se da tudi naučit meditirat, mogoče so malo prilagojene oblike, malo pobrskaj po internetu.

tip osebnosti, za katero je to značilno je pa "highly sensitive person" oz. visoko občutljiva osebnost in je pogostejša med umetniki, znanstveniki in ostalimi geniji. samo po sebi ni s tem nič narobe, se je pa treba sprijaznit s tem, da smo eni pač bolj občutljivi kot drugi in delat več na sebi v smislu psihoterapije ipd. da se živet s tem, samo je treba čimprej pomoč strokovnjaka, nesmiselno je čakat, da bodo težave minile same od sebe, ker verjetno ne bodo.

Dober opis ... sem tudi jaz ena takih ... vse bolj slišim kot drugi, voham, čutim,... neverjetno kako vse to človeka izčrpa ... ko so ti zvoki, vonji, energije toliko močnejši, da te vse moti, vse se te dotakne neprimerno bolj kot druge.... in pol se ti čudijo kako si tečen  ...

Se še vedno spomnem kako se mi je nekdo, ko sem v začetku prišla na ta forum, posmehoval, ko sem pisala kako me prizadane hrup.... da nas si dam walkman na ušesa, da bo morda bolje, je rekel 

[mg]

Živjo pikica,

jaz bi bil na prvem mestu samo izjemno ponosen na to deklico. Je ena tistih redkih senzibilnih ljudi, ki bo lahko čez nekaj časa ogromno prispevala k svetu s svojo inteligenco, občutljivostjo in občutkom za pravičnost. Jaz tudi mislim, da to ni bolezen, je pa neke vrste "prekletstvo", če si takole občutljiv bolj kot 98% ljudi okrog tebe. Vem iz lastnih izkušenj, kako ti gre vse na živce in kako je težko živet v svetu, kjer vidiš, kakšne krivice, zahrbtnosti ... se dogajajo. Ko si mlad, pa ob tem občutiš še nemoč, ker nimaš dovolj informacij in moči, da bi lahko kaj spremenil, sploh pa je grozno, ker si izoliran. Če bi se tisti sošolci, ki jo zafrkavajo, zavedali, kakšen zaklad nosi v sebi ... Drugega, kot večkrat prosit učiteljico, naj ostale umiri in jim ukaže, naj bodo spoštljivi do nje, jo mogoče vpisati v krožke, kjer so "podobni" otroci (bralni, debatni, šahovski - in ostali akademski), skoraj da ni mogoče naredit. Ko berem tvoje besede, s katerimi opisuješ deklico, mi večkrat oči zalijejo solze, ker v tem trenutku točno občutim, kako se ona počuti - velika zmožnost empatije/vživljanja, kot jo je zaznati tudi pri tvoji hčerki - in kako dragocena mlada duša to je.

Joj, še nekaj - normalno, da si je zatisnila ušesa in pričela jokati, če ji je kdo zavpil blizu glave. Kdorkoli komurkoli zavpije blizu glave je to vdor v našo osebnost, ego, oz. vsaj tako ga kot otroci čutimo - se pravi je to na nek način emocionalno nasilje.

Večina odzivov vidim da je v smislu predlogov za zmanjšanje in/ali obvladovanje simptomov ... na ta način se jaz ukvarjam s sabo že 6 let, neki napredki so, vendar so se stvari res začele obračati šele, ko sem se lotil samoanalize in prišel do pravih vzrokov. Zato tudi razni antidepresivi ne pomagajo prav dosti, ker "zdravijo" simptome in ne vzroke - to je dejstvo. Pustimo to. Ravno nekaj dni nazaj sem odkril en čudovit video, ki mi je tudi pomagal povezat marsikatero stvar, se bolje razumet in imet rad mojega notranjega otroka Verjetno (in upajmo da) to kar video opisuje ni vzrok, je pa seveda možno in ne bi bilo odgovorno povsem tega izključiti. Je pa video res lep in videti bi ga moral vsak, ki želi spet ugotoviti, kako dragocen otrok je bil. ... jaz ga "podarjam" tej 9-letni deklici.

https://www.youtube.com/watch?v=MjsQwKlLfYk

[pikica]

Pozdravljeni.

Že kar nekaj časa je minilo, odkar sem nazadnje prebirala forum. V tem času smo uspeli razvozlat nekaj stvari, a še vedno velikokrat tavamo v temi. V glavnem: hčerki so diagnosticirali aspergerjev sindrom z zmernimi socialnimi težavami in hipersenzitivnostjo. Me pa zelo jezi, da v celi Sloveniji ni strokovnjaka (otorinilaringologa), ki bi na sluh, kot ga ima hči (naj povem, da se je v tem času se izostril) gledal kot na težavo. Vsak si misli, naj bomo srečni ker ni gluha  . V tem šolskem letu smo jo prešolali, ker je na prejšnji šoli doživljala hude travme (zbadanje sošolcev, izživljanje učiteljice...) - na novi šoli je zaenkrat v redu. Poleg aspergerjevega sindroma so postavili možnost še dveh diagnoz:generalizirana anksiozna motja, in obsesivno kompulzivna motja - to dvoje pa me malo bolj skrbi. V zadnjem času imamo največ težav z prepričanjem, da ko nas ni doma, nekdo hodi po stanovanju in nam prestavlja stvari ali pa hoče zastrupiti njena oblačila. Noče obleči oblačil, ki so bila oprana in zložena v omari, najraje obleče obleke naravnost iz sušilca. Ne mara, da se jo kdo dotika (ker je baje umazan), velikokrat si umiva roke in podplate. Sicer ima svojo sobo zelo razmetano (to pa je ne moti). Noče spati v svoji postelji (spi z tri leta mlajšo sestrico)... Velikokrat omenja, da vidi v stanovanju gospoda in gospo (gospod je ponavadi tiho, ne vidi ga v obraz,ker ima razmazanjega, velikokrat se maje ko hodi ali pa si nekaj brunda, gospa pa je menda prijazna, se pogovarja z njo, si skuha čaj v kuhinji...)V glavnem, se dogaja...Sploh ne vem kaj naj si mislim....je vse to plod njene domišljije ali psihičnega izvora ali kaj drugega?
V mesecu maju imamo ponovni pregled na centru za avtizem....takrat se bomo podrobneje pogovorili o težavah in kako jih reševati.... Včasih imam občutek, da je (kljub temu, da ima ogromno dejavnosti, za šolo ji tako ni treba nič delati, ker ima fotografski spomin in če je kolikor toliko umirjena, uspe pisati teste super - si prikaže stran v učbeniku in prepiše ali pa si ¨zavrti¨zvočni posnetek učiteljičine razlage (če takrat ni bil prevelik hrup), nekaj manjših težav ima le pri angleščini, ki zahteva drugačne strategije učenja - kljub posluhu in sluhu ima za ta jezik slabši občutek) še premalo zaposlena in ima preveč časa za razmišljanje... ne vem  Sicer pa je zlat otrok, zelo senzibilna, pripravljena pomagati nekomu v stiski, zelo komunikativna, brez vsake treme pri kakršnihkoli nastopih, večinoma optimistična in duhovita (samo kadar je na svojem obsesivnem in anksioznem drive-u)...v glavnem super punca.
Velikokrat pove, da se zaveda svojih težav, a si ne more pomagati. Malce razmišljamo o kognitivno vedenjski terapiji in mogoče tudi o kakšnem alternativnem zdravljenju (homeopatiji), saj ima tudi atopijski dermatitis (trenutno v fazi mirovanja).

Če ima kdorkoli kakšno idejo (ne le v smislu zdravniške pomoči) kaj in kako pomagati, naj napiše,
sicer pa lepo pomlad
 

[Ventilator]

Vsekakor je najbolje, da obiščete strokovnjaka ... žal mislim, da je pri nas samo ena psihologinja, ki se ukvarja specifično z avtizmom, na Pediatrični - lahko se pozanimam, kako ji je ime. Anksioznost in OKM sta sicer tipična Aspergerjev sindrom. Lahko da to sčasoma samo izzveni, sicer pa ji bo gotovo pomagala kognitivno-vedenjska terapija. Jaz na vašem mestu s tem sploh ne bi odlašal - če si le lahko to privoščite. Lahko pa si tudi sami preberete kako knjigo na to temo - v slovenščini ne vem, če je kaj, v angleščini pa se o Aspergerju najde veliko knjig za samopomoč tudi na internetu.

Ne vem, če jemlje kaka zdravila, sklepam, da ne. Mogoče bo tudi to potrebno, čeprav pri otrocih je treba pazit, ker niso znani dolgoročni stranski učinki. Je pa včasih to bolje vzeti v zakup, ker lahko bistveno izboljšajo kvaliteto življenja. Vsekakor bi pa pazil, da poiščete res občutljivega strokovnjaka, ki ima s tem že izkušnje.

Če je premalo zaposlena, potem bi bilo mogoče dobro, da ima kako obšolsko aktivnost, hobi ali karkoli na področju, kjer bo uresničevala svoje potenciale in ji bo dajalo zagon tudi za naprej.

Pri atopičnem dermatitisu lahko menda težave izboljša zdrava prehrana, jih pa to verjetno ne bo odpravilo. Vsekakor nekoliko več sadja in zelenjave ter manj fast fooda ne škodi, tudi pozitivno vpliva na možgane in psiho. Ni pa se dobro pretirano osredotočati na to, ker lahko postane obsesivna še zaradi tega

[majč]

če je govora o avtizmu, bi se jaz obrnila na Center za avtizem, ki gaa je ustanovila Vesna Melanšek, ki ima tudi sama sina z avtizmom. pred leti sem bila na nekaj takih seminarjih, zdaj pa niti ne vem, ali zadeva še deluje. bi pogooglala. ona je govorila, da gre za pervazivno razvojno motnjo itd. skušala je prinesti bolj razvite tretmaje iz tujine v naš prostor.

maja