Najprej lep pozdrav vsem skupaj. Bom opisala mojo situacijo. Stara sem 24 let, v zvezi z prečudovitim fantom, ki pa mu velikokrat ne znam vračati ljubezni. Zaenkrat živim doma z mamo in babico. Moja mama je človek, ki nikoli ni želela biti mama in ne zna biti mama. Obnaša se kot najstnica. Stara je 52 let, do mene se obaša grdo, me ne ceni. Pomembno ji je samo to, da poskrbi zase. Jaz kuham, pospravljam, skrbim za babico, hodim v trgovino...Nad tistim, kar skuham se zmrduje, čeprav kuham zelo dobro, govori mi, da sem neumna , ker pri fantu kuham in tudi pospravljam. Svoje vedenje opravičuje s tem, da je ko sem bila majhna skrbela za svojega očeta in ni bila zmožna skrbet zame. Vsak dan me njeno obnašanje vrže iz tira. Ne vem, če se kakšna mama tako vede do svojega otroka, gre predvsem za verbalno nasilje. Razjezi me in velikokrat izrečem kaj kar pozneje obžalujem in čudim se, kako lahko sploh rečem kaj takega. Zdi se mi , da je rahlo bipolarna, ker me nadira in potem čez 5 min me že lepo nagovarja, potem me spet nadira in potem je spet vse lepo. Ne želim biti taka in vem, da nisem taka. Sama trenutno iščem službo in pišem diplomo, zato bom dokler ne najdem službe ostala doma, čeprav bi se lahko preselila k fantu. Danes mi je še posebej težko, pogrešam ljudi, ki so mi umrli, ki so me imeli radi in jaz njih.
