Zaprt vase, držim se doma

[uporabnik113]

prenehal sem pred 2 leti, sem bil pa takrat boljši kot sedaj


imam hudo tesnobo, nočne more

[Betka]

Se ne bi mogoče oglasil pri zdravniku?

[uporabnik113]

zbiram pogum tudi da bi šel tja, v tem je problem


danes sem zbral pogum in bil na hribu v naravi nad 1000m 

[dusica]

tesnoba in strah se zmeraj večata zato sem se odločil, da bom ponovno
začel jemati paroxat s katerim sem prekinil pred 2 leti, ker sem takrat
padel skupaj, vžival sem alkohol tako da bi znal bit to problem.

Verjatno veš, da ALKOHOL IN ZDRAVILA NA SPLOH, NE SODIJO SKUPAJ.. ..zato bodi pazljiv pri tem! Če se želiš premakniti naprej, potem prični resno, odgovorno in vztrajno z delom na sebi..in velika mera potrpežljivosti!

P.s. NI VAŽNO KOLIKO KRAT PADEŠ, VAŽNO JE DA SE POBEREŠ!


                                   Dušica

[Betka]

danes sem zbral pogum in bil na hribu v naravi nad 1000m 

[uporabnik113]

zdravo


je boljše, pa ni, vsakič pride dan ko sem v strahu, nisem sproščen

kako sprejemati sebe takšnega kot si?

kako biti čim manj odtujen - biti tu in zdaj?

[vija]

Zdravo uporabik113
Super da si šel malo v hribe to te sprosti pa še manj se ubadaš z problemi. Nočem zdaj tu nekaj pametovati pač rad bi ti povedal da nisi edini s takimi težavami očitno je to v teh časih v porastu, zakaj ? nimam pojma . Svetujem ti lahko le to da poskusi biti z dušo in srcem pri stvari karkoli pač že počneš , ne analizirat sebe in dogodkov za nazaj (če tudi za minute nazaj) ,delaj kar delaš ko je mimo pozabi in pojdi naprej za svojim veseljem. Dokler se ukvarjaš z svojimi problemi - si z svojimi problemi . Nevem če ti je to kaj smiselno ampak tu in zdaj si vedno in zato nerabiš delati nič , ko pa delaš nekaj da bi bil tu kjer si že se pa odtujiš, in kljub temu si tu in zdaj .

[Betka]

Svetujem ti lahko le to da poskusi biti z dušo in srcem pri stvari karkoli pač že počneš ,

Se strinjam 

[uporabnik113]

hvala za vzpodbudne besede

včeraj sem se na silo odpravil z avtom v drugo mesto v trgovski center in spoznal, da imam Močno Tesnobo, ki mi vzame vso energijo, zato potem nimam niti volje, še posebej se to pozna na komunikaciji, kjer čisto zmrznem pa čeprav me ljudje tam ne poznajo

ko sem prišel domov sem še doma občutil tesnobo nekaj časa, na silo it ven ne gre, ker s tem samo večam strahove

kako se s tesnobo, ki vzame energijo spopadate ostali?

[vija]

Česa te je strah kaj je strah kje je strah tam nekje drugje v drugih ali v tebi . Poskusi tako razrešit stvar ,to najlažje narediš sam . V komunikaciji zmrzneš ko se zmedeš in ko nisi pozoren to pa ponavadi zato ker se navadiš biti v stanju polprisotnosti oz odtujenosti . Namesto da skušaš kontrolirat se probaj prepustit spontanim odzivom ,  mirno v sebi in spročeno vendar pozorno počakaš da akcija pride sama od sebe sponatno .Kar veselo ven kaj te briga ne biti preveč resen in se nasmej pa magari sam sebi , nič ni tako stašno kot se nam mogoče kdaj zdi 

[Iq_nima_nič_s_tem]

Že včeraj je bil čas za obisk zdravnika. Da ne rečem že pred 3 meseci. V bistvu je tista tvoja estetska napaka (whatever je to pač, nisi se izrazil določno) najbrž sprožila tvojo fobijo. Napisal si, da že 3 leta nisi jemal ad-je. Očitno imaš potlačen kompleks, ki je spet vzplamenel.
Na psihoterapijo pojdi.

[vija]

Ni rečeno da bo zdravnik pomagal , pogosto se namreč zgodi da te doktor ne razume in te enostavno diagnosticira glede na svoje znanje kot človek pa ni prav bister . Potem si pa na tabletah in kompleks ne plamti več ker postane spet potlačen. V osami je prav pri vsakemu isto stvari pridejo na plano in ni rečeno da si zaradi tega bolnik in moraš v ustanovo k ljudem z podobnimi problemi kar lahko občutek drugačnosti samo poveča kar pa se tiče estetske napake , kdo je pa nima redkokdo je namreč popoln če sploh kdo . Kritičen sem zato ker sem takih primerov videl kar nekaj . In nasprotno od tega tudi kjer je namesto zdravnika in tablet pomagal navaden hobi ki je vrnil veselje človeku in mu dal spoznanje da je strah prazen kot upanje na boljše čase. Namesto da vsakega pošiljamo k zdravniku in v lekarno sam trdim da se odtujenosti rešiš z tem da se tako rečeno "z dušo in srcem" posvetiš temu kar pač trenutno počneš s tem postaneš prisoten in strah naravno izgine. Kot pravim ni rečeno da je kar vsak ki spregovori o svojih težavah potreben psihoterapije.

[Iq_nima_nič_s_tem]

Človek je že pred tremi leti jemal ad-je, če sem prav razumel. Eno je biti malo potrt, drugo pa osebnostno spremenjen. In kolikor sem jaz lahko razbral uporablja besede kot so: huda tesnobnost, depresija.
S psihoterapijo pa človek nič ne more izgubiti. Kvečjemu pridobi, pod pogojem, da ima srečo pri izbiri terapevta.

[uporabnik113]

živjo, estetske napake že mesec dni ni več.

naj omenim, da takrat sem nehal jemat AD-je in hodit h psihiatru ker sem se
vsakič počutil depresivno pri njem, čakanje v čakalnici pa potem pogovor in
s tem še bolj mišlenje na težave

pomagalo da sem bil srečen mi je to, da sem:
- šel v družbo, ki me je sprejela, biti stalno v stiku z ljudmi, družino, stalno
nekaj počet, nič razmišljat, s tem sem bil zelo sproščen nobenih strahov in
stem se mi je zelo povečala koncentracija in samozavest + delo, stalno nekaj
ampak nonstop bit v stiku z ljudmi - postal sem zelo komunikativen, bil sem
zelo stabilen, ob težavi sem se osredotočil na rešitev, ne težavo, lahko je
brez fobij

 

nekako v tem smislu - če obiskuješ psihiatra, si tam z depresivnimi ljudmi boš
tudi ti tak, če si v stiku z veselimi ljudmi in se stalno nekaj dogaja boš tudi ti tak

zato tudi nisem za obisk psihiatra, čeprav tudi med ljudi ne morem it, bom moral
spet tablete uživat

zdaj je problem, ker sem se oddaljil od ljudi, zdaj pa sem že toliko časa doma, da
se pojavlja tesnoba, strahovi - ki mi vzamejo čisto vso energijo, brez energije sem

ugotovil sem tudi da mi ZELO pomeni, kaj drugi menijo o meni, kakšen vtis naredim
na njih, na družbo zato se v tej depresivni luči nočem nobenemu prikazat

razmišljam o tem, ali naj spet začnem jemat AD-je, saj sem po njih zelo omotičen
in se mi še zmanjša koncentracija

GLAVNA težava je da sem čisto brez energije, katero mi vzamejo tesnoba in fobije

imam tudi motnje kocentracije oz. več stvari delam, ko delam kosilo, sem na računalniku,
naredim eno, pozabim na drugo, ne morem se osredotočit in delat samo eno stvar

TRENUTNO stanje, sem v nekem svojem svetu, za računalnikom, v komunikaciji samo z
ožjimi ljudmi, ob klicu prijatelja po telefonu me kar zmrazi, ne javim se, postanem živčen,
vrže me s "tira" v strahu sem kot zajec  zaprt sem vase

lp

[vija]

@iq_ to da je jemal ad-je pred leti še ne pomeni da bo človek vedno ko pridejo težave zrel za zdravila, po tej logiki namreč ozdravljen nisi nikoli tako da nevem po čem oz kom to sodiš , upam pa da ne po sebi . Čeprav menim da lahko težavo rešiš brez zdravil še posebej zato ker je psihološkega izvora pa ne trdim da zdravljenje z ad-ne učinkuje ,ni pa zanemarljivo pozabljat to da s tem pridejo tudi stranski učinki in še kakšen dodaten problem.
@uporabnik 123 glede na to kar pišeš je razvidno da so ti stvari kar precej jasne , tako da jaz te vzpodbujam da greš ven in ne ostajaš doma v osami samo zato ker je to pač lažje . Sicer ti pa ni potrebno hoditi ven med ljudi v predvidevanju ali pa že v strahu kaj in kako boš reagiral v situacijah, tako si namreč že vnaprej zagotoviš zmedo potem pa pri vsaki malenkosti nemudoma potrjuješ svoja predvidevanja. S tem se posvečaš negativizmu in sebi slabšaš stanje ,želiš pa ravno nasprotno biti sproščen in normalne volje. Seveda pa ne moreš hodit ven brez da bi sploh vedel kam si namenjen oziroma zgolj za to da vidiš "kaj bo" , zato potrebuješ cilj ki ni prisilno zastavljen ampak je nekaj kar te pritegne in navduši . Kakorkoli, če te bodo še kaj zamikale planine in boš mogoče namenjen kam na pohorje javi ,jaz hodim gor kar pogosto .
V bistvu je pa tako kot primer bom navedel  telefonski klic ki ga omenjaš sam , ko te nekdo kliče je to fenomen ki se dogaja , ključno je to da fenomen sam po sebi ni pomemben in nima nobene teže , pomembno je kaj ta fenomen pomeni zate, in če tudi se kdaj mogoče ne zavedaš to določaš vedno sam .   
lepo bodi

[Pikicaaa]

Uporabnik 113 

zakaj, če imaš delno rešitev, je ne probaš prakticirat
sam si napisal naslednje:
"...pomagalo da sem bil srečen mi je to, da sem:
- šel v družbo, ki me je sprejela, biti stalno v stiku z ljudmi, družino, stalno
nekaj počet, nič razmišljat, s tem sem bil zelo sproščen nobenih strahov in
stem se mi je zelo povečala koncentracija in samozavest + delo, stalno nekaj
ampak nonstop bit v stiku z ljudmi - postal sem zelo komunikativen, bil sem
zelo stabilen, ob težavi sem se osredotočil na rešitev, ne težavo..."

Res, da je tvoj problem po vsem kar si doživel postal to, da se bojiš po novem med ljudi, navezati z njimi ponovne stike, dobil si strah pred mnenjme drugih itd...te razumem. Ni lahko. Tudi jaz sem si močno želela tečt in s tem bi mogla tečt z  in mimo drugih ljudi in sem imela strah in neko predstavo kako me vsi gledajo, ocenjajujejo, kaj si mislijo, kako zgladam ko tečem, kaj če se mi smejejo ali kaj če srečam koga poznanega in tega res nisem hotela. in potem sem hodila, hodila in čakala trenutek, ko ne bo nikogar. in je prišel in sem tekla. takoj ko sem koga zagledala sem se ustavila. stiskalo me je pri srcu, saj sem imela močno željo, da se morem zlaifat, preveč energije. jaz pa jo zatiram aradi drugih. grozno. Na koncu sem prišla domou razučarana in depresivna, ker nisem naredila tistega kar sem želela. Imela sem preveč energije, ki jo nisem dala iz sebe, zaradi mnenja drugih. Grozno grozno grozno. Trpela pa sem samo jaz in nihče drug. Drugi so tekli naprej in narej in vrjetno so bili že kje daleč ali pridno doma po zasluženem, sproščujočem tušu. In dolgo je trajalo, da sem vse to osmislila, jih v mislih nekam poslala in začela delat nekaj zase. Niti nevem kdaj in kako (vrjetno sem bila totalno v k**** hehe), sem vzela slušalke, si nardila mojo najljubšo listo glasbe in se pognala v drn in str in ko sem si v glavi porihtala misli, da ljudje delamo to zase in ne za druge in da jih načeloma boli K za vse, je bilo zame precej lažje. Zdaj tečem pogosto. Sicer je v bližini nekakšen športni center in to mi da še večjo motivacijo, saj vem, da smo vsi tam z istim razlogom. Ne da gledamo druge, amapk da delamo vse samo zase in naše dobro počutje.
To niti najman ni podobno tvojem problemu, je pa veliko podobne resnice. Prej ko boš misli usmeril v kaj bolj koristnega in tebi zanimivega, kot v to kaj si drugi mislijo in kako izgledaš, prej se boš lahko vrnil na lepše tire prihodnosti. IN GLEDE N TO DA SI 1X ŽE PRIŠEL DO RECEPTA, VRJAMEM DA BOŠ PRIŠEL SPET. Nekje v sebi vrjetno dobro veš kaj in kako naprej in kaj narest. Strah pa te je tega narest. Zakaj? Zgubit nimaš kej. Odmisli stavri, ki ti mešajo štrene in se soči s strahom. Kaj pa je strah? Strah ni NIČ, ustvarili smo si ga sami kot obrambni zid. Več kot jih je, več jih je treba podret. Prvega si že podrel s tem, ko si težave zaupal nam, drugega s tem, da poznaš rešitve, zgradil pa si si novega s tem, da si se odločil, da imaš tesnobo pred ljudmi in njihovim mišljenjem, glede na tvojo odsotnost in posledično slabo počutje. In ja...si se ODLOČIL, saj se sam nisi hotel kazat pred drugimi. In družba, ki te je vedno klicala in družba, ki te je sprejela, bi razumela. Kdor ne bi pač ne bi. Ampak vidiš, da jim  ni vseeno zate. Ti podri zdaj še tisti zid, ki ti preprečuje biti srečen, komunikativen in imeti zraven sebe super družbo, ki razume. Rešitev boš našel. V tvojih postih vidim in čutim. 

Še tvoji nickname me je spomnil na ta komad, ki ti ga podarjam in misli, da ti je pisan na kožo za malo motivacije!
Ne zapiraj oken, le prisluhni glasbi z ulice 

http://www.youtube.com/watch?v=Qe13f0Ry4a8

[Pikicaaa]

se opravičujem za kup tipkarskih napak 

[uporabnik113]

@vija: hvala za vzpodbudne besede

imaš pa prav, it ven z nekim razlogom, ne za brezveze, starši so mi svetovali da
moram kar presekat ta način življenja in se kar odpravit ven, ampak opazil pa sem
da če grem na silo, kot sem šel z vozilom potem ta strah samo še večam in
je samo še slabše, izgleda bo to kar dolgotrajen počasen proces

sicer ko grem vn če ne razmišljam kaj bo ko bom koga srečal pa "otrpnem" se
pravi ali eno ali drugo. Tako da žal brez AD-ja ne gre zgleda ker me tesnoba in
strah onemogočata in to zmeraj bolj, danes sem začel z jemanjem

z dušo in srcem se rad doma, prebiram forume, se izobražujem, se sproščam,
ne grem pa ven ampak tako ne gre naprej da sem v svojem sproščenem svetu,
ker se v njem zapiram pred zunanjim

@Pikica: zanimiva zgodba, torej ti predlagaš, da naj ljudem povem da sem se
zaprl vase in imam močno tesnobo? Saj sploh ne vem, ali naj povem vsem, ki
me vprašajo ali je to moja stvar ali kako

[Pikicaaa]

113! To je povsem tvoja stvar in ne rabiš nič nobenemu razlagat detajlov. In predlagala nisem nič, kot to kar si že sam ugotovil. Tvoje stanje, kot vidiš ti utesnjuje situacijo in ne pelje nikamor. Zato počasi počasi začni podirat zidove okoli sebe, enega po enega. Začel si z ADji. Super. Ker si jih že jemal veš kako delujejo, počasi, ampak vztrajat. In v tem času ne samo čakat, da primejo, ampak začni delat na sebi po majcenih korakih. Mi ti lahko damo vse možne nasvete na tem svetu, samo ti pa veš, kateri je tisti prvi majčkeni korak, da boš dosegel to kar si želiš. Kateri korak bi ti bil najlažji? Je to it ven med ljudi (znane, ne znane), je to se javit prijateljem na telefon, imet kakšen hobi ali kaj drugega. In če se doma počutiš trenutno še najbol "varnega", mogoče bi lahko začel komunicirat spet s prijatelji. Z kakšnim, ki se najbolje razumeta in mu najbolje zaupaš. Tako ti ni treba govorit in še čas imaš za premislit. Kot so rekli že pred mano. Uspelo ti bo, rešitve in opcije poznaš. Samo treba se je lotit. In čim manj razmišljat kaj bo kdo rekel. Saj roko na srce, trenutno ne veš in ne moreš napovedat kakšna bo reakcija tvoje družbe in kaj bodo spraševali ali rekli. Javi se še kaj in poročaj kako ti gre. Je pa res, da se stvari ne bodo spremenile iz danes na jutri. Bodo pa se, če si želiš in boš delal na tem.
Jaz upam, da boš sčasoma dokončno pregnal vse te nadloge. 

[vija]

Starši ti hočejo dobro vendar gledajo iz svojega stališča ker je za njih it ven verjetno rutina in ni nek problem. In tudi ni problem ko si sproščen je pa res da ne moreš vandrat naokoli brez cilja ,se pravi imeti moraš namen ne gre se toliko za cilj pač pa za tvojo radost ko greš dirjat po hribih in delat kaj v svoje veselje ali pa samo z namenom po opravkih . Namesto da razmišljaš kaj bo, kdo ti morda pride nasproti se v celoti posvetiš svojim opravkom in svojemu veselju , če srečaš koga ga tako srečaš pa razmišljaš o tem ali ne . Razlika je samo da ko premišljuješ o tem si že takrat nesproščen in to stanje ti zleze pod kožo potem pa spet traja da pride sproščenost nazaj kadar nisi v "varnem" okolju. Zato da si lahko tukaj in zdaj ne samo s telesom tudi z umom moraš znati tudi pozabljat te misli s katerimi hraniš svoj strah,in svojo umsko dejavnost posvetiti svojim stvarem ki te navdušujejo zato da ti pride dobra volja in sproščenost nazaj pod kožo kakor prej nesproščenost , oboje pride ali gre isto . In potem če že koga zunaj srečaš vsaj ne otrpneš tako globoko , mogoče ne ravno prvič lahko pa drugič tretjič uvidiš da imaš celo situacijo vedno v svojih rokah namreč drugi vedno reagira na to kar ti rečeš ali storiš ,to je pomemben uvid. Ti se kar izobražuj in prebiraj stvari hvalabogu da imaš voljo zato in da ti je lepo doma .Doma je vedno lepo še posebej kadar prideš od nekje domov nazaj . Taki pač smo človek je tako narejen če želi videt lepoto modre barve mora videt tudi kakšno drugo , drugače nebi niti vedel kaj je modra . Več kot vidiš bolj bogat si ker ena stvar lepša drugo . Ok da ne bom začel filozofirat, hotel sem povedat še to da se strinjam s pikico treba ti ni pravit okol o svojem počutju,  govoril boš pa enkrat tako ali tako če prej ne ko boš boljše zagotovo ker te nebo niti brigalo kaj si kdo misli . Lepo bodi .