Moja zgodba

[Mito]

Pozdravljeni najprej vsi na tem forumu. Sem Mitja, star 26 let in že 7 let se borim z anksiznostjo, mogoče še s čim. Kar nekaj časa že prebiram forum in iščem rešitev, sedaj pa sem se končno upogumil, da tudi jaz nekaj napišem in prosim za pomoč, nasvet kaj naj naredim, da bom lahko živel. Že kot otrok sem bil bolj zaprt vase, sramežljiv, kasneje v puberteti sem to nekoliko zakril, našel prijatelje... V študijskih letih me je pa nekega dne streslo, drhtenje rok, razbijanje srca...in sem pobrskal po internetu in našel diagnozo: anksioznost, panični napadi. Enkrat me je celo mama peljala k dežurnemu zdravniku, ki mi je po pregledu srca ekg, sladkorja predpisal pomirjevala in rekel, da se naj zglasim pri osebnemu zdravniku. Seveda nisem šel. Nekako sem se vsa ta leta boril, nekaj časa je anksioznost popolnoma izgnila, se zopet pojavila. Od decembra lani pa je postalo nevzdržno. Vsako jutro isto, prej mi je le razbijalo srce in so mi drhtele roke, sedaj pa se je pojavila še vrtoglavica, v prsih me stiska...čisto vsak dan. Da povem še to, da za moje stanje ve le punca, danes ob hudem paničnem napadu pa sem povedal še mami. Od decembra sem se tudi zaprl vase, prijateljem se vse bolj izogibam, da nebi posumili. Končujem fakulteto, tako da me ljudje vsak dan sprašujejo, kdaj bo diploma, pišeš kaj...kar me še bolj jezi. Že dve leti se tudi dokaj intenzivno ukvarjam z športom...kupil sem si "pomirjevala" na naravni bazi, omega 3 kisline...vendar več nič ne pomaga.
Sedaj sem se odločil, da grem po strokovno pomoč, kar bi moral že pred leti me je pa strah...zelo strah, če bom zdržal pred neznanim človekom govoriti o sebi, če še najbližjim ne morem... Kakšno zdravljenje je najučinkoviteje? V kolikem času bom spet lahko normalno funkcioniral? Bom sploh kdaj spet kot nekoč?
Upam, da nisem bil predolg in dolgočasen...Hvala že sedaj vsem za nasvete...in lep pozdrav...Mitja

[kinto]

Hoj Mitja,

Tudi jaz sem lažje povedal psihiatru kot bližnjim, tako da to ni nič takega. Prej sem se tega sramoval, sedaj se ne več, res pa, da ne govorim tega okoli, iz osebnih razlogov pač. Kmalu boš opazil, kako veliko ljudi ima podobne težave, do nedavnega pa si verjetno mislil, da si edini ne? In prej ko ukrepaš, prej boš lahko začel živeti polno, zato je bolje, da nas enkrat ornk strese, da rečemo dovolj, treba bo po pomoč. A ne bi blo bedno cel lajf met "srednje" velike težave, zarad česar ne bi nikol poiskal pomoči, živel pa daleč od tega kot bi hoteli? Torej, odločil si se pravilno, po strokovno pomoč, pa bit vztrajen, ne odnehat... in že do poletja bo lahk tvoje počutje boljše kot zadnjih nekaj let. You'll be surprised

[Slavka]

Mitja, pozdravljen na forumu 

Ti je že kinto lepo napisal, zato jaz ne bom kaj dolgovezila. Rada bi le napisala nekaj spodbude na tole:

Sedaj sem se odločil, da grem po strokovno pomoč, kar bi moral že pred leti  me je pa strah...zelo strah, če bom zdržal pred neznanim človekom govoriti o sebi, če še najbližjim ne morem... Kakšno zdravljenje je najučinkoviteje? V kolikem času bom spet lahko normalno funkcioniral? Bom sploh kdaj spet kot nekoč?

  pametna odločitev, da greš po strokovno pomoč. Naj te ne bo strah govoriti o sebi in svojih problemih pred strokovnjakom, kajti on je tam zato, da ti pomaga. Tudi jaz sem odlašala z obiskom pri psihiatru, ker sem bila mnenja, da bom zmogla sama iz anksioznosti in depresije....a že, ko sem prišla iz njegove ordinacije, sem se počutila veliko boljše. 

In zagotovo je bljižnjim težje povedati o svojih strahovih, občutkih, težavah, saj smo z njimi čustveno povezani in se jih naše težave dotaknejo...zato v želji, da jih ne spravljamo v skrbi, ponavadi raje molčimo. 

Verjetno boš pričel z zdravljenjem z antidepresivi, seveda pa je v primeru anksioznosti zelo primerna tudi kognitivno-vedenjska terapija, skozi katero pričneš spreminjati svoje misli.

V parih mesecih bo tvoje počutje že boljše, boš videl. Da boš pa tak, kot si bil nekoč pa lahko rečem, da ne boš več...boš kvečjemu boljši 

Si kaj pogledal tole....če nisi, ti priporočam:

http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=855&Itemid=83

http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=860&Itemid=84

http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=899&Itemid=84


Drži se in pridi nam še kaj povedat   

[trzinka]

Mito, ne bi nič dodajala, sta ti že Slavka in Kinto lepo napisala. Lahko ti povem da psihiatri in psihoterapevti niso nič strašni in ne boj se, boš preživel. Fajn pa je ,  da se včasih lažje zaupamo neznancu kot pa prijatelju...

Kar pogumno, bolje zdaj, kot pa prepozno 

[Mito]

Hvala vam vsem za hitre odgovore in vzpodbudne besede.. Zelo dosti mi pomeni, ko vidim, da nisem sam...pa še upanje sem dobil, da bo pa vseeno dobro  Ja, skrajni čas je, da grem k strokovnjaku. Bom videl ta teden, kako s čakalnimi dobami pri psihijatru.
Zanima me, kako je z vožnjo avtomobila, ko jemlješ antidepresive? Ko bom začel jemati ad-je, bom na začetku zaspan, brez volje (še kaj lahko pričakujem)? Na forumu sem bral, da ad-ji začnejo delovati po dveh mesecih ali še več to je dolgo.. Bom dobil tudi pomirjevala? Kateri ad-ji pa so najboljši (Cipralex, Efectin)?
Še enkrat hvala za pomoč...in se še oglasim Mitja

[Toja]

Mito, prav si se odločil 

Ne vem od kje si, čakalne dobe so kar dolge, svetujem ti, da ob naročilu pri psihiatru
poveš, da je hudo in prosiš za čim prejšnji pregled.

Glede vožnje pa tole...vsako telo se odziva drugače...morda v začetku jemanja AD vzameš
krajšo bolniško...tako, da sam vidiš česa si sposoben.
Običajno se simptomi malo ojačajo, to pomeni, da delujejo...ja primejo pa nekje 6-8 tednov.
Je pa nekaj, zdravila so samo bergla in zakrijejo simptome, ne odstranijo pa vzrokov,
zato ti svetujem še obravnavo pri psihoterapetvtu, veliko gibanja, morda se priključiš
kakšni skupini za samopomoč, ki deluje v okviru društva DAM...

http://www.nebojse.si/Forum/index.php/board,10.0.html

Glede AD, pa ti svetujem, da prepustiš izbiro psihiatru...ja včasih dobiš zraven tudi pomirjeva,
vendar previdno z njimi, ker se lahko zasvojiš...

Želim ti vse dobro in javi se kako urediš...

[Slavka]

Mitja, ker so čakalne dobe pri psihiatru ponavadi kar dolge, ti priporočam, da se čimprej naročiš. V primeru, da bi moral čakati res dolgo, npr. pol leta in več, pa pojdi do osebnega zdravnika, mu razloži svojo situacijo, težave in počutje, pa te bo potem on napotil naprej do psihiatra.

Kar se tiče vožnje avtomobila ob jemanju antidepresivov, naj ti povem, da s tem naj ne bi bilo težav.  
 Ko antidepresivi "primejo" se namreč počutje izboljša in funkcioniramo lahko normalno. V začetku jemanja se počutje resda rahlo poslabša, vendar naj te to ne prestraši ali pa odvrne od jemanja zdravil. Verjetno boš ob začetku jemanja dobil tudi pomirjevala, vendar le-ta so namenjena zgolj pomoči ob začetnem uvajanju antidepresivov.

Kar pa se tiče ADjev, je različno....enemu lahko nekaj ustreza, kar drugemu sploh ne pomaga. Ponavadi se za panično-anksiozno motnjo predpisuje Cipralex, Cipramil, Asentra, Zoloft...torej antidepresivi iz skupine SSRI. O ADjih si lahko prebereš tukaj:

http://www.psihiater-leser.com/82901/27585.html


No, zdaj pa brž telefon v roke in naročit se...  

[mamica1]

Pozdravljen Mito. Tudi jaz imam iste probleme kot ti in jih bolj ali manj uspešno že rešujem.
Da ti povem mojo zgodbo: na osnovi vse simptomatike, sem si sama dala diagnozo depresija in šla s tem  k osebni zdravnici, ki mi predpisala ADje. Kakšne pol leta sem jih nosila v torbici in vsake toliko šposkušala začeti vendat ob branju navodil nisem upala. Istočasno sem odšla še k psihoterapevtu in ko mi je ona rekla, da zdaj je pa res čas, da začnem z njimi, sem začela. S tem sem zamudila vsaj pol leta dragocenega časa.
No hočem ti povedat, da itak moraš it po napotnico za psihiatra k osebnemu zdravniku, pa njemu povej kaj in kako je na stvari, pa bi mogoče kr ona ti že kaj predpisal.
Osebno bi ti svetovala psihoterapijo, ker je veliko bolj osebni pristop in si terapevt vzame čas zate, da resnično obdelaš srž problema.
Želim ti čimhitrejšo okrevanje in javi kako si.

[Toja]

No hočem ti povedat, da itak moraš it po napotnico za psihiatra k osebnemu zdravniku, pa njemu povej kaj in kako je na stvari, pa bi mogoče kr ona ti že kaj predpisal.

Za psihiatra ne potrebujemo napotnice...

[mamica1]

Hvala za popravek Toja, nisem seznanjena s tem, ker še nisem bila pri psihiatru. Se oproščam za dezinformacijo Mito.

[marina]

Mitja

pametno si se odločil. VSE BO OK

[Mito]

Pozdravljeni...še enkrat se vam vsem zahvaljujem za vse spodbudne besede in odgovore...prav vi na tem forumu ste mi dali pogum, da sem se v hitrem roku angažiral in si dopovedal, da je potrebno čimprej k strokovnjaku. Sem iz majhnega kraja, čakalne dobe pri psihijatru so prinas tudi do 50 dni in tega več nebi več zdržal, osebni zdravnik pa bi mi predpisal samo pomirjevala, tega pa nisem hotel. Imam prijatelja v tujini in sem ga povprašal, naj se pozanima, kako je pri njih z psihijatri in sem prišel na vrsto že danes, privatni psihijater, starejši prijeten gospod, plačal sem 15 evrov za obisk. V čakalnici me je že stiskalo v prsih, najrajši bi zbežal domov, ko pa sem se usedel zraven psihijatra, je bilo malce lažje, povprašal me je po simptomih, malo sva se pogovorila in predpisal mi je terapijo: ad Seroxat 20 mg, od jutri dalje 5 dni po pol tabletke zjutraj, nato pa po celo tableto na dan (pol zjutraj, pol popoldan), zraven pa še pomirjevalo Lexaurin 1,5 mg po potrebi. Opozoril me je, da bo prvih 5 dni najhujših in da bo potem že boljše. Zdaj se pa bojim, kako bodo delovali ti ad-ji...če bom spal 5 dni?...ali bo zelo hudo?..kakšni bodo stranski učinki? Kdaj bodo začeli delovati? O teh ad-jih (Seroxal) na tem forumu ne piše kaj dosti pa me zanima kakšno mnenje imate o njih? Bi bilo boljše, če bi dobil druge, saj ste največ pisali o Cipralexu, Cipramilu, Asantri in Zoloftu?

Joj,postavil sem vam tisoč vprašanj  vendar je trenutno v moji glavi milijon vprašanj, misli... Samo, da bom čimprej ok... Hvala!!!

Lp. 

[kinto]

Hehe ej mito, vse bo ok, boš vidu in pravilno, da te je psihiater opozoril, nekateri temu ne dajejo pretiranega poudarka, pacienta pa potem skor kap zadane, ko vid stranske učinke in misli, da bo skos tako ostalo. res je, kakih 5 dni je najhujše, potem pa bodo počasi izveneli, pozitiven učinek pa računaj nekje po 3 tednih.

15 eur, matr fino to, kakih 4-5x cenej kot pri nas , vseeno pa se lahko naročiš v tem času pri koncesionarju, sedaj zdravila itak maš, v tem času boš pa že na vrsti.

go mito

[marina]

Tudi jaz ti želim,da boš čim prej dobro!
Kar se pa tiče zdravil in kaj je boljše in kaj slabše, pa je tak, da vsak človek reagira drugače. Tak da probaj in verjemi, da je Seroxa pravi zate.

Kje si pa bil pri pshiatru, na Hrvaškem?

[Smokyboy]

Oj Mito,

jaz sem včasih jemal Seroxat, vendar tega zdaj pri nas menda več ni, oz. je namesto tega isto zdravilo pod drugim imenom Paroxat. Isti proizvajalec, vse isto, razlog je bil menda ta, da se Seroxat ni dal več dobiti na navaden recept. To so seveda nepreverjene informacije in ozadje je lahko tudi drugačno, samo da boš vedel, da gre za isto stvar.
Jaz imam s paroxatom na splošno dobre izkušnje. Kaj več o samem zdravilu boš našel na forumu o zdravilih, da ne bi tukaj mešali teme in dajali informacij, ki jih drugi potem težje najdejo.
Naj pa te pri tem opozorim, da branje o (ne)delovanju zdravila in njegovih stranskih učinkih ni za vsakogar. Če si bolj panične sorte, si lahko s tem narediš samo medvedjo uslugo.

Sem pa mnenja, da je dobro, da si v prvi fazi dobil zraven še pomirjevalo, ki ga resda vzameš po potrebi, če pa bi bil zelo napet, pa se z zdravnikom dogovoriš tudi o krajši planirani terapiji. Je pa lexaurin med blažjimi pomirjevali (vsaj v primerjavi z nekaterimi drugimi, ki jih poznam), tako da se ga verjetno ni treba bati vzeti.

[MucaMaca]

Naj pa te pri tem opozorim, da branje o (ne)delovanju zdravila in njegovih stranskih učinkih ni za vsakogar. Če si bolj panične sorte, si lahko s tem narediš samo medvedjo uslugo.

 

Nasploh odsvetujem poretirano posvečanje možnim stranskim učinkom, sploh na začetku 

[Mito]

Pozdravljeni...pri psihijatru sem bil v Bosni      Tukaj potem še vedno imajo Seroxat...piše da proizvaja Belupo. Danes sem vzel že drugo polovičko tablete in zaenkrat razen nekakšne čudne nestabilnosti pri hoji nisem občutil ničesar drugega...pomirjevala še nisem vzel, če bi bil nemiren bi ga pa... Sedaj pa bomo videli kako se bo počutje spreminjalo. Zavedam se, da so tablete samo pomoč in da bo potrebno narediti spremembe v sebi, v načinu razmišljanja...in ne vsako stvar jemati tako resno in paničariti... 

Lp..

[Slavka]

Zavedam se, da so tablete samo pomoč in da bo potrebno narediti spremembe v sebi, v načinu razmišljanja...in ne vsako stvar jemati tako resno in paničariti...

Mito  pogumno v nov dan...pa čimmanj razmišljaj o stranskih učinkih ADja. 

[Smokyboy]

Mito,

resno dvomim, da bi po dveh polovičkah že čutil stranske učinke kot je nestabilnost pri hoji. Slavka ima absolutno prav, čim manj razmišljati o tem. Jaz pravzaprav ne pomnim, da bi čutil kakšne stranske učinke paroxata, razen mogoče pretirane zaspanosti na trenutke, pa še to ne vem, če je bilo v celoti pripisati AD-ju.

[Mito]

Lepo pozdravljeni vsi na forumu...oglašam se po majhni pauzi
Saroxat 20mg jemljem zdaj že 15 dni...počutim se bolje, umirjeno. Kakšnih hudih stranskih učinkov tudi ni bilo, razen zaspanosti. Včasih se mi zdi, da bi lahko prespal cel dan..po novem hodim spat že ob 22. in popoldan spet spim Bo ta zaspanost sčasoma izginila? Hvala...lp, Mitja