Emetofobija pri najstnikih

[Janja]

Martinca!

Saj vem, da si imela želodčne težave in vem, da ti je bilo hudo. Se mi zdi, da si me spet narobe razumela. Nič nisem kritizirala tvoj zapis, sploh ne.

Nekako sem pojasnila določene stvari, ki bodo mogoče prišle prav tistim, ki imajo tudi te strahove.

Lep dan ti želim!

[martinca]

Maksim, samo kot zanimivost: če sem že mogla bruhati, je bilo meni lažje, če sem bruhala samo slino ali žolč kot hrano. Baje, da drugi ravno tega ne prenesejo, meni je bilo to lažje...

Mislim pa, da ob vsem, kar opisujete, vsi prevec vzroka pripisujete psihi . Res je, da se razvije strah pred bruhanjem. To je druga stvar. TUdi za nekatere bolecine v trebuhu ne recem, da niso psihicne. Ampak pri driski in bruhanju in napadu slinjenja, pa mora bit nek razlog v zelodcu, kaj ce bi sli na pregled in ce bi vsaj v primeru te okvare v akutni zastrupitvi  jedli Linex forte ? Ali pa medicinsko oglje v tabletkah pri driski (vzame se 4 do 7 tablet , raztopljene v vodi skupaj, do 3 x dnevno za odraslega, preberte, koliko za otroka) , to se vzame, ampak ne dolgo, ker iz crevesja pobira dragocene vitamine. Govorimo o zastrupitvi zaradi hrane, zaradi crevesnega virusa ipd. Samo ne se pustiti bruhanju in driski, ne da bi jemali nekaj v pomoc, ker brezveze trpite dlje casa! Nihce ne more bruhati in driskat brez razloga, vedno je v taki obliki lahko virus, ali pa vnetje zelodca (v tem primeru treba odkriti vzrok), ali pa prevec hrane ali pokvarjena hrana, obstaja pa pri driskah vzrok tudi alergija na doloceno vrsto hrane. In to se vse lahko ugotovi.
To zdaj nima veze z emetofobijo, toda dobro je pregledati zelodec in prehranjevalne navade, mogoce imeti kaksno dieto. Naj zdravnik svetuje, ne pa da vas po hrbtu tolcejo med bruhanjem, ej jaz bi takemu še kaj naredila, ce bi se me dotikal, ko mi je slabo. Ja to bi me pa edino res na smrt ogrozilo.  

[Janja]

Martinca in Maksim!

Martinca, najprej hvala za tvojo skrb in tvojo obširno razlago. Res si fajn punca.

Glede na tvoje zapise opažam, da je bilo s tabo precej hudo že, ko si bila čisto majhna. Žal mi je. Saj pri meni je bilo tudi precej hudo, ampak sem vsaj tistih deset letih, ko ni bilo simptomatike, uživala na
polno.

In sedaj spet prihajam do takšnega počutja. Ampak sedaj želim tudi osebnostno napredovati. V preteklosti so me motile nekatere stvari v zvezi s karakterjem kar pač sedaj poskušam korigirati s pomočjo psihoterapije.

In res bi bile te težave lahko povezane z vsem tem kar si ti opisovala. Ampak jaz nikoli nisem imela težav z želodcem, ker me tudi nikoli ni bolel. In tistih deset let je bilo vse OK.

Veš, to kar imam jaz, je pač OKM. Preverjeno. Tudi jaz prej tega nisem povezovala z OKM~jem. Jaz sem mislila, da imam pač socialno fobijo, kar pa ni bilo res...

OKM se lahko začne že v otroštvu. Potek motnje je nihajoč, ko se izraženost simptomov spreminja s časom oz. epizodočen ~ z obdobji brez simptomov.

Vir: OKM ~ Petra Jelenko Roth, dr. med. spec. psih. in prof. dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, dr. med. spec. psih.

In pri meni se je zgodilo ravno to, da deset let ni bilo prisotne nobene simptomatike. Je pa emetofobija bila prisotna, ampak me ni ovirala. Tako kot je bilo kasneje.

Za lažje razumevanje bom citirala Trino.

Ljudje z OKM (več o tej motnji je v 13. poglavju) pogosto doživljajo vsiljive misli ali podobe. Vsebina teh misli in miselnih slik je lahko močno različna, a kot po pravilu vsebujejo poškodovanje ljudi, ki jih imate radi, ali ravnanje na način, ki dramatično krši vaš moralni kodeks. Tudi drugi čustveni ali anksioznostni problemi lahko porajajo vrsto strašljivih idej in podob. Nekatere klasične so:

   *  da v javnosti izgubite nadzor nad svojim mehurjem in črevesjem,
   *   da bleknete kaj resnično žaljivega,
   *   da se spolno neprimerno vedete,
   *   da se vržete pred vlak,
   *   da lahkomiselno drvite z avtom,   
   *   da poškodujete kako žival,
   *   da poškodujete sami sebe ali koga drugega,
   *   da v javnosti doživite panični napad,
   *   da sprejmete slabo odločitev, ki ima nepopravljive posledice,
   *   da ste grobo zavrnjeni ali ponižani,
   *   da doživljate misli in podobe o smrti ali nasilju (do sebe in drugih).

KVT za telebane

Celoten prispevek se nahaja tukaj:

http://www.nebojse.si/Forum/index.php/topic,7542.msg204089.html#msg204089.

Martinca, in tisto, kar je označeno z drugačno barvo, se je pri meni dogajalo. Ampak včasih so bili ti strahovi tako zelo veliki, da pa sem res začela bruhati ali pa sem dobila hudo diarejo ~ doma seveda...

In v srednji šoli sem šla na pregled k otroški zdravnici, ki pa je naredila zaključek, da sem pač živčna in takrat je bilo to to. Nobenih smernic, nobene literature...

Potem, ko sem že obvladala določene tehnike sproščanja, je bilo tega vse manj, ampak še zmeraj sem s precej mučila. Sedaj, ko jemljem Zoloft in hodim na terapijo, tudi teh težav ni več oz. se še kdaj pojavijo, ampak precej poredko...

Maksim, res si imela kar precej stresorjev. In pri takih motnjah, kot jih imamo mi, je velikokrat značilno, da se lahko pojavijo TUDI kot posledica raznih stresnih dogodkov. Praviš, da imaš psihologinjo. Verjetno bosta delali na tej problematiki s pomočjo KVT tehnike.

Skratka, poskušaj si prebrati tudi tole knjigo. In se iz nje naučiti določenih trikov.

http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=818.

Zaenkrat toliko!

Želim ti veliko uspeha!

[DAMa]

Hojla Maksim, zelo podrobno in izrazito si opisala, česa te je strah. Super! Lahko greva po točkah, bom kar skopirala tvoj zapis in zraven odgovorila. To je le nekaj tehnik kognitivne terapije, s katerimi si pomagamo do bolj realističnega in manj neprijetnega razmišljanja.

1. Bojim se bruhanja,zato ker ne prenesem tega da ko bruham,da vidim to,da vonjam to, da se davim in goltam nazaj to kaj bruham. Zares me je groza. Dosti krat so me tolkli po hrbtu ker sem se davila zraven. Pa skozi nos mi je veliokrat šlo in nikakor se pol te kislobe nisem znebila. Ponavadi sem bruhala vsake 2 uri in nisem nič spala,panika me je bla pa nonstop sem se preoblačila. To mi je najhuje! 

Maksim, to je res grozno, verjemi, prav NIKOMUR ni prav vseeno, če bruha. To je ena taka neprijetna stvar, ki je nihče ne doživi rad prav iz teh razlogov, ki si jih opisala: kot prvo je vsakemu slabo, sicer ne bi bruhal, kot drugo pa bruhanje smrdi, pusti kisel okus v ustih, prazen želodec, itd. Tako da pač ne gre za nekaj prijetnega. Je pa to vseeno nekaj, zaradi česar ne umreš, zaradi česar te drugi ne gledajo postrani (ker se lahko vsakomur zgodi!) in NI NUJNO ZNAK, da si se z nečim okužil, čeprav je tudi to možno. Ni pa nujno! Maksim, misliš, da gre pri tebi za posledico kakšnega dogodka, ki te je prav posebej ranil ali zaznamoval - da ti je bilo kdaj tako zelo slabo in te je strah, da bi se ti ponovilo? Se mi zdi, kot da vedno misliš predvsem na en dogodek.

2. Bojim se,da če kdo polek mene bruha,če se dotaknem predmeta ali osebe ki je bruhala da bi se nalezla in kaj staknila,ko se že tako trudim da bi bla čim manj brez teh viroz.

Jaz si tudi ne želim viroze, nihče si je ne želi. Ampak zelo težko se je truditi, da je ne bi dobil. Kot prvo zaradi viroze ne umreš, je samo neprijetna. Kot drugo, če se "trudiš" je ne dobiti, samo pomeni, da se na veliko izogibaš krajem, ljudem in drugim okoliščinam, kjer bi lahko kaj "staknil". Na koncu se zgodi, da se samo sekiraš, da ne bi kaj dobil, v resnici pa ničesar ne preprečiš. To je velik del tvoje težave, ker te je strah skoraj vsega, kar je povezano z boleznijo oz. okužbo. Bruhanje pa je samo en simptom, katerega se najbolj bojiš, ker te je strah, da bi zbolela za kakšnim trebušnim virusom, zaradi česar bi potem še ti bruhala. Na to moraš tudi tako gledat. Glej, če je tvoja higiena normalna, boš zelo, ampak zelo zelo težko zbolela zato, ker si se dotaknila osebe ali predmeta osebe, ki je bruhala. Trebušnih virusov na splošno ni toliko kot virusov navadnega prehlada. Prej bi se okužila za kakšnim takim, da bi te bolelo grlo ali sinusi - te je strah tudi česa takega? Poleg tega lahko ljudje bruhakjo iz sto in enega razloga, ne samo zaradi virusne okužbe (slabost, rana na želodcu, stres, nosečnost itd.)

3. Ne prenesem gužve zaradi tega ker mislim da je okoli polno virusov in sem velikokrat doma.
Maksim, to je zelo pogosto pri nas, ki se nečesa bojimo. Izogibanje. S tem se ukvarja vedenjska terapija. Priporočam, da se o tem pogovoriš s svojo psihologinjo. Če želiš premagati strah pred gnečo in druženjem, da se ne bi česa nalezla, lahko poskusiš s postopnim izpostavljanjem. In seveda se naučiš sprejeti dejstvo, da enostavno NIMAMO vsega pod nadzorom, treba je sprejeti določena TVEGANJA v življenju. To ne pomeni, da hodiš po ograji mostu ali skačeš bungee, ampak da sprejmeš to, da ne moreš na vse vplivati in da če zboliš, pač zboliš in se s tem spopadeš, ko si bolan - ne pa da je celo tvoje sicer normalno življenje podrejeno strahu pred tem, da bi se okužil. Premisli o tem, koliko časa zapraviš za to in kako bi sicer živela, če tega strahu ne bi imela. Kaj je prva stvar, ki bi jo naredila?

4. Ne presesem bolečin v trebuhu,ker se bojim da bi zatem nastopila driska in bi se spet bala da sem bolana.
Tudi meni so neprijetne. In jaz sem se tudi zelo bala driske, ker je to pomenilo, da je nekaj narobe z mano, bala sem se, da bi mi "ušlo" pred drugimi in bi bila tarča posmeha. Ugani kaj: nikoli se mi to ni zgodilo. Poleg tega lahko z drisko zelo hitro opraviš. Jaz sem našla Loperamide ali tabletke Immodium. Rešile so me. Takoj so ustavile drisko in od takrat jih imam vedno s sabo, ampak jih že več let sploh nisem potrebovala. Zdaj vzamem kvečjemu kak Linex, če me gunca prebava. Ampak bojim se pa ne več.

5. Bojim se ,da bi bruhala v šoli, ko mi postane nenehno slabo in se bojim da se mi bo kar naenkrat dvignilo pred vsemi.
Zakaj, kaj pa bi se potem zgodilo? Kar naštej po alinejah.

6. Ful sem navezana na mamo,ker me pri slabosti edina zna pomirit,zato mi piše sms v šolo da me pomiri ko mi je slabo.
Mislim, da pri tvojih letih to ni prav nič nenavadnega. Da pa razmišljaš o tem, pomeni, da si želiš biti samostojna, kar je ODLIČNO  Prav nič hudega, če ti pošlje sms, to je super. Mama je le mama in vsi potrebujemo nekoga, na kogar se lahko naslonimo, ko nam je hudo. Ne skrbi, tudi sama zase boš lahko poskrbela, ko bo čas, pa še kdo se bo našel, ki mu boš lahko zaupala in te bo znal pomiriti

7. Kadar me črviči v trebuhu ali ko se mi spahuje,se bojim da mi bo 'vujdlo' in bi dobla drisko.
glej točko 4.

8. Kadar se mi spahuje,me boli trebuh,slabost,siljenje na bruhanje mislim da sem resno bolana.
Ah, ampak ne prav vsakič, a ne? Pač se zgodi, da nam je slabo, da se nam spahuje itd. Zaradi tega še nismo nujno bolni, čeprav neka verjetnost obstaja, seveda. Ker pa hodiš na preiskave in ker delaš vse, kar se da, da bi prišla do vzroka in ti zdravniki še niso potrdili kakšne hujše nadloge, je verjetno vse OK In tudi če bi bilo kaj narobe, VERJEMI, da gre bržkone za kakšno lažjo zadevo, ki se jo tudi brez kakih večjih težav odpravi. Kar je z želodcem povezano, je večinoma vse precej lahko zdravljivo, tako da se ne bi preveč sekirala na tvojem mestu. Ker si skrben človek, bi šla k zdravniku in pravočasno odkrila težavo, če bi ta bila.

9. Mama pravi da mene prebava jezi zato ker jem pretirano sladkarije in sem se medtem ko sem bila nervozna zredila za 5kg in baje naj bi bil to šok za želodec.
Tvoja mama je bistra, veliko sladkorja res lahko škoduje želodcu in njegovemu ph-ju. Malo več zdrave prehrane, sadja, zelenjave, polnozrnatega kruha, semen itd, pa si zabeleži razliko. Spremeni prehrano - to je seveda prva stvar, ki jo lahko narediš pri težavah z želodcem. Zapiši, kaj ješ, opazuj posledice. In mogoče odkriješ kakšen vzorec.

10. Vedno kadar mi je slabo se sprašujem 'ali mam virozo ali ne' ali pa 'kaj če bom bruhala'.
OK, kaj bi bilo pa najhujše, če bi imela virozo ali če bi bruhala? Kaj je tisto, česar te je res strah? Hočem priti do dna tega strahu, ker ta je bolj površinski. Kaj pomeni zate, če bi zbolela?

Evo, spet imaš domačo nalogo KAr počasi! Odlično ti gre

[majč]

Draga Maksim,

moja težava je ta, da sem malce prelena za branje foruma in se premalokrat lotim branja novih tem, kot je tale.

Hecno, prav z fobijami in pretiranimi strahovi sama nimam kaj dosti težav, poznam pa zelo dobro dve zadevi, ki si jih omenila. !. bolečine v želodcu, ki niso organskega izvora in ko želodec dejansko ni prizadet v fizični obliki. Tu je povsem možno, da gre v resnici za tesnobo, ki pa se čuti v želodcu kot tiščanje ipd. sama sem to doživela v 1. letniku faksa, ko sem prosila osebno zdravnico, naj me pošlje na gastroskopijo, da vidim, kaj je z mojim želodcem, ker sem bila prepričana, da imam kakšno rano na želodcu zaradi obremenitev in sekirancije. Moj želodec je bil popolnoma zdrav in ob tej preiskavi so ugotovili, da nimam prisotne niti bakterije, ki rano povzroča. Torej šlo je za tesnobo. Hkrati sem se počutila kot nek hipohonder in istočasno pomirjena, da je z želodcem vse v redu. Ker je moja psiha zelo močen faktor pri meni in ker se lahko prepričam skoraj v karkoli (seveda pa sem proti čemu tudi hudičevo nemočna kdaj), sem s pomočjo avtosugestije in dopovedovanju sebi in pomirjanju same sebe prišla potem do tega, da so bolečine oziroma tiščanje v želodcu takrat izzvenele. Rabila pa sem vedeti, da je vse o.k..

Druga reč, ki mi je skupna s teboj pa je skolioza. Nekako nisem povsem dojela koliko si stara in ali si že prenehala rasti?
Sama se cm svoje krivine več ne spominjam, čeprav sem imela te podatke svoj čas v glavi, ampak bilo je tako, da so mi skoliozo odkrili eno leto pred malo šolo, torej nekje pri petih letih in devet let sem intenzivno telovadila, da bi jo na tak način lahko obvladivala. ta telovadba je super in ti bo vsekakor zelo koristila kot preventiva bilečin v hrbtenici itd. Pa tudi kot stranski učinek boš imela najbrž zelo lep trebuh oz. ga imaš, spominjam se, da se je meni videl kot nek tak zarisan trikotnik vendar sem sama poleg teh vaj, ki temeljijo predvsem na jačanju trebušnih pa tudi hrbtnih mišic, te prve pa so zelo pomembna opora hrbtenici, še intenzivno trenirala karate takrat. Sama sem potem na hitro zrasla in sem velika punca 175cm, kar pa je dejavnik tveganja za poslabšanje skolioze na hrbtenici in so mi svetovali pri 15 letih, da grem na operacjo hrbtenice, kjer so mi skoliozo ravnali. To se je zgodilo v Valdoltri, kjer imamo že dolgo vrhunske strokovnjake in operacija je tudi zelo dobro uspela (najbrž tudi zaradi izjemne prošnosti moje hrbtenice, ki je bila kajpada posledica moje telovadbe). Želim ti povedati, da vztrajaj pri vajah in telovadbi, ker se vsekakor izplača, pa če boš sfurala brez poznejše korekcije in op. ali z. Ne bo ti hudega, vse bo ok.

koiko pa si zdaj stara? si že nehala rasti? veš to telovadbo priporočajo vsem, ki imajo težave s hrbtenico.

Ne vem zdaj koliko človek lahko naredi z neko avtosugestijo pri hudih vsiljivkah in okm-u, ti pa svetujem, da se močno trudi tudi ob uporabi zdravil, da se nekako naučiš sama sebe pomiriti. sama sem si včasih, ko me je zajel kak hud strah ali panika z zelo pomirjujočim glasom prigovarjala "it's ok" in se z roko tapkala na območju prsnice in to sem storila čisto intuitivno brez kakšnega znanja o čemerkoli, pa je pomagalo malo. oz. dovolj, ampak moje tovrstne težave niso bile poudarjene. slišala pa sem tudi že za tehniko EFT, ki nekaterim baje pomaga. O tem pa naj se razpišejo raje poznavalci. Sama moram ta področja še raziskati in razmišljam resno, da bi jih, preden bi se zgodilo, da bi morala brez zdravil dočakati kak porod oz. predno bi zanosila. enkrat, ko bo čas za to.

Ostani mi dobro Maxim, pomagaj pa si na več možnih načinov. ne uporabljaj le enega, ostali čas pa da čakaš, kaj bo. V tebi so viri moči, spoznavaj paleto možnosti in najdi svoje rešitve. Takšne, ki so tebi lastne in bodo tebi pomagale. Žal pa včasih ne gre brez preizkušanja. Nihče se ni rodil že pameten in takoj v prvo trofnil prave strategije.

Srečno!

Maja

[majč]

Aja še to: sama se tudi bojim bruhanja. Morda ne tako panično kot nekdo, ki ima tozadevno fobijo, ampak po bruhanju se vedno počutim sila bolno. Bruhala tudi nisem velikokrat. Pijem alkohola enostavno ne in vedno sem se čudila ljudem, ki se opijejo tako močno, da se skozlajo, kako da se ne počutijo tako sila grozno kot sama, če dobim kak trebušni virus in moram bruhati. Pa so mi drugi rekli, da pri lakoholu tega sploh ne čutijo tako. No enkrat mi je bilo zaradi hrane, ki ni bila ok grozno slabo in nisem mogla priti k sebi, zato sem se odločila narediti, kot mi je svetovala svakinja, češ, stopi si aspirin v vodi in ga začni piti in še predno ga boš spila, boš bruhala, ker je tako ogaben. Ker rešitve moje slabosti nisem videla v ničemer drugem, kot da to storim, sem to res storila. In res ni bilo prijetno bruhati. Je pa poznejši umik slabosti bil vreden, da sem to storila. Draga Maksim, bruhanje je pravzaprav reakcija telesa na nek neprimeren tujek v telesu, skratka, tisto, kar ne spada notri mora it iz telesa ven. Ni prijetno, ampak olajšanje pa nastopi potem. Bruhamo ne pogosto, včasih pa pač moramo (če se recimo zastrupimo ali staknemo trebušni virus, itd.) Ampak to vsak preživi. Saj potem pride k sebi. Če je strah res pretiran, pa ti bodo drugi svetovali, kako ga lahko obvladuješ, ker so kaj podobnega že izkusili.

Drži se in fino telovadi za hrbtenico. To bo gotov dobra naložba.

Maja

[sanchysi]

Maksim,

Jaz sem pri tvojih letih zadnje bruhala in od takrat nisem več... Me veseli da si se kar hitro začela z emetofobijo spopadat, jaz komaj zdaj pri svojih 25 letih ugotavljam da imam to bolezen saj prej nisem nikoli se spuščala v to zakaj mi je slabo in zakaj se tega bojim, ter zakaj se bojim tako grozno bruhanja...
Meni je slabo skoraj vsak dan in se s tem tudi spopadam ter probam kolkor tolkor normalno živeti... Amkak sem se odločila da bom tudi jaz premagala to, saj sem bila kar za nekaj stvari skoraj prikrajšana, čeprav moram priznat da sem pred drugimi zelo skrivala slabost in ko se je kam šlo sem z tabletami Reglan probala omilit slabost... Tudi priznam da sem od tablet že popolnoma odvisna saj ko jo vzamem mi je manj slabo pa tudi vem da mi ne bo slabo več ko bom tableto vzela....
Berem teme, ki mi jih je @Janja poslala in vidim da je res velikooooo ljudi z emetofobijo, z enimi sem prišla tudi v stik...Tudi jaz bom naredila nekaj na tem in upam da mi uspe....
Zanima me pa nekaj.... Obstajajo kake skupinske terapije za to fobijo kje v MB, jaz sem z okolice Ptuja in mi je lajžje priti v Mb kot pa v LJ, pa še strah me je da mi bo po poti...vsi vemo kaj....

Lepo vas vse skupaj pozdravljem!
Sandra

[MHeechul]

En pozen pozdrav vsem skupaj! Zares se opravičujem za tako pozno pisanje,upam da še bom dobila kakšen odgovor. Namreš imam ogromno za poročat. Težave so se na žalost poslabšale iz dneva v dan,meseca v mesec,tedna v tedna dokler nisem mogla več nikamor sama in popolnoma izolirana od celotnega socialnega sveta.  Slabosti sem imela vsak da tako močne,da so se mi kolena tresla,ledeno kožo sem dobila in oči so mi trzale. Prav vsak dan sem mami poslala 189 sms da me je dokončno pomirila,da nebom bruhala. Vem da se sliši sramotno a moja mama je moja motivacija. Včeraj zvečer sem imela tako hudo slabost,da sem se tresla in jokala 3 ure. Bilo mi je tako hudo,da sem celi čas jamrala ali bom bruhala ali ne. Zares sem imela tak refleks   v grlu da sem mislila da bom bruhnila,kar pa je zame seveda mora saj mam emetofobijo. Mislila sem namereč da imam kakšen virus,čeprav jih zaj ravno ni. tudi v tem trenutku mi je slabo in nič ne jem. No in odločili smo se,da damo temu konec. Mojo osebno zdravnico smo prepričali,da grem na Gastro-enedrološko ambulanto. Dala mi je napotnico in tja sem tudi šla. Bili so zelo prijazni. Izmerili so me 168 cm in obupnih 70 kg,kar mislim da je preveč. Zdraviku sem povedala VSE in ni me bilo strah saj sem pripravljena to končati! Rekel mi je,da mi lahko zagotovi da z želodcem ni nič narobe,saj bi drugače bruhala,hujšala,imela drisko,vročino,migrene, zato je to izključil. Moti ga edino ta cmok v grlu. Določil je datum 10.Maj 2012 in bom sprejeta za celi dan v bolnico za preglede.
PREGLEDI
- Gastroskopija (grlo,požiralnik,želodec,tanko črevo)
- Pregled blata
- Pregled urina
- Podrobnejši pregled krvi
- Pregled ščitniških hormonov
- UZ Abdomna
- EKG Srca

Seveda se pregledov bojim ampak hočem da je že en krat tega konec in da se to preneha, zato držite pesti zame,da bo vse b.p.
Sem pa tudi začela zdravljenje pri diplomirani prihiatrinji dr. Jani Škorjanc, pri njej imam termine skozi vso poletje na vsaki 1-2 tedna. Zares izjemna zdravica. Res se z njo da pogovoriti vse. Rekla pa je da imam možnosti OKM, rahle depresije ali ankcioznosti ter da so te slabosti psihičnega izvora. Zdravila pa me bo z domačimi nalogami in sistematiko. Upam da bo to kmalu konec ne, in da bom končno spet normalna punca. 

Lepo se imejte,upam da se še kaj slišimo.

Maksim

[DAMa]

Maksim, seveda da boš!!!  Glej, vsak od nas je šel skozi precej slaba obdobja, pa smo se pobrali. Stvar gre malo gor pa dol, to je normalno, v vsaki taki epizodi pa se česa novega naučimo o sebi, se znamo boljše spopadat.

Lepo, da boš opravila vse telesne preglede, da bi te pomirili izvidi. Boš videla, da je vse OK. In tudi emetofobijo se da premagat! Tako kot druge fobije in paniko in anksioznost. Tako da ti kar pridno delaj s svojo novo psihiatrinjo, delaj VSE naloge, ki ti jih da, poglobi se vase in v to, kar ti pove. Beri o teh motnjah, vse, kar najdeš. OK? Mislim, da si zelo dobra borka in da sploh ni lahko to, s čimer se spopadaš. Pa zelo lepo, da si se spet oglasila, sploh ni važno, koliko časa mine - dobrodošla nazaj

[MHeechul]

HEY HEY spet jaz hehe! 

DAMa hvala za takšno pozitivno podporo!! Zares obožujem pozitivno energijo.  Pregledi so se prestavili na 24. Maja ,ker sem dobila menstruacijo 10.Maja pa imela sem malo vročine ter alergijo pa smo se odločili prestaviti. Termine pri dr. Škoranjc že imam pripravljene in zdravljanje se je pričelo. Delam vse vaje pa domače naloge in zares se je lepo pogovarjati z osebo ki ima takšne izkušnje s tem in te popolnoma razume. Morem priznati,da so se mi slabosti poboljšale. Že 2 tedna mi ni slabo, normalno hodim v šolo, normalo jem, ne redim se , nimam napadov, ker imam že očitno posledice zdravljenja. Zares je super. Niti enega sms nisem poslala mami, nič ne jamram in vse je vredu. Res je da pride kakšni dan ko me glava boli pa slabo mi je še kdaj,samo ne tako pogosto. Bom poročala kako bo na pregledih. V pon. grem na strokovno ekskurzijo potem pa pridejo sorodniki iz Japonske pa bom trenirala Japonščino in Angleščino. Hehe to je vse za zdaj, lepo se mejte! Uživajte! 

LP, Maksim

[DAMa]

Hura Maxim 

Ti kar poročaj, mi smo s tabo. Držimo pesti za preglede, drugače pa ti gre odlično, kar je najbolj pomembno. Še na boljše bo šlo, boš videla.

[MHeechul]

Lep pozen pozdrav vsem skupaj! Joj tak dolgo se nisem oglasila tukaj,se res opravičujem. No,naj vam povem da sem med temi meseci dala VSE skozi. Čisto vse kar je možno. Sedaj se že mesece zdravim pri profesionalni psihiatrinji dr. Škorjanc ki je SUPER. Imam jo skoraj vsak teden in delama zelo koristne vaje ki mi precej pomagajo! Sedaj sem na približno 25 % od 100% pri zdravljenju.Čaka še me hipnoza,zdravila,težje tehnike in soočanje,znam pa že sokratovo tehniko,stop tehnika,prepiranje z problemom,zaposlitev med problem...V glavnem veliko in je rekla da sem ena izmed najboljših pacientov ki dela redne domače naloge in sodeluje.

Bila sem pa tudi dva dni v bolnici na oddelku za gastro,kjer me je sprejel SVETOVNI zdravnik Dr. Dolinšek,eden izmed najboljših zdravnikov če mene vprašate.Povedala sem kaj je moj problem in so me napotili na krvne preiskave,LTT,blato,urin,UZ,EKG in Gastroskopija. Zdaj bom vse skupaj poročala.

Kri: Imela sem kanal ves dan v žili. Vzeli so mi 8 epruvet krvi in analizirali. Rezultat je pokazal da nič ni povišano,ne sladkor,nič holesterola, triglicerici,levkociti in tako dalje. Pokazalo pa je tri nove alergije in to je alergija na lešnike,arašide in kokos.

Urin: Vse super.

Blato: Vse super.

UZ: Vse je bilo vredu,razen tisto znamenje na jetrih še je vidno ampak se manjša. Zdravnica je rekla da ni nič hudega to in da je drugače moj abdomen normalen in deluje brez problemov.

EKG: Vse vredu.

Gastroskopija: Ena izmeh najhujših preiskav če mene vprašate ampak se da za preživet. Verjemite,res je neprijetno,ker cel čas rigaš in slina se ti dviguje ampak vse pokaže. Trajalo je 5 minut.Vzel mi je dva obrisa iz požiralnika,dva iz želodca, dva iz dvanajsternika in dva iz tankega črevesa. Nič ni bilo hudo narobe,malo več sline v želodcu in rahlo vnet požiralnik do meje normale.

LTT: Sem popila zelo sladko laktozo. Sladkor se mi je povišal prvih 15 minut kar je normalno,potem pa je naslednjih 45 minut začel padati kar je alergijo na mleko izločilo.

DIAGNOZA: Alergija,rahlo vnet požiralnik.
ZDRAVLJENJE: Brez posebnih zdravil, STROGA DIETA BREZ LEŠNIKOV,ARAŠIDOV IN KOKOSA.Pisanje dvenika in kontrola 15.11.2012.

[DAMa]

Maxim, hvala, ker si se vrnila in podrobno poročala 
Ma samo da je vse v redu - pa vidiš, imela si prav, zdaj so ti našli alergije in lahko boš malo lažje zadihala, nič resnega ni! pač izogibati se moraš tem rečem, saj to so take stvari, na katere je veliko ljudi alergičnih. Tako da brez panike
Najbolj me pa veseli, da s svojo psihiatrinjo tako lepo delata. To je res lepo prebrati. Ti kar počasi napreduj, nisem niti za hip dvomila, da boš dobro sodelovala pri vajah. To so vse izkušnje, ki jih dobivaš za vse življenje.
Čestitam in seveda upam, da se boš še kaj oglasila in poročala, kako ti gre. Oddahni si punca! Vse je OK in bo šlo še na boljše.

[MHeechul]

Zdravo everybody! c: Kak ste? Long time no see.

Malo sem se želela oglasit kako ste. Meni se je na žalost emetofobija poslabšala :/ Upam da ste ok!

Lp!!!

Maksim

[DAMa]

Hejla Maksim,

vse po starem, drugače pa se borimo vsak po svoje 
O, žal mi je, da slišim, da je zdaj malo slabše. Ampak saj te stvari gredo vedno malo gor in dol. Tako da naj te to nič ne potre! Samo glavo gor. Od oktobra do februarja se zelo pogosto stvari malo poslabšajo - samo poglej, kakšno vreme je, mi smo pa ful odvisni od teh stvari. Malo svetlobe, depresivno vreme, šola ali pa služba na polno, pa še prazniki pred vrati. Dokaj stresno je. Tako da ne skrbi, če gre malo navzdol, ker bo kmalu spet boljše!

[MHeechul]

Ojla!!

Jah maš prav ja  Meni so se zdeli tile meseci september,oktober in november tako grozni. Mislim ,na vreme se nikakor ne morem navaditi, zdaj pride malo bolj prazničen mesec pa seveda moj rojstni dan tak da bo malo veselja.
Ja res je, mamo tudi padce, jaz jih imam odkar sem vstopila v 2. letnik. No sprva še ni bilo tako hudo ker sem pogrešala svoje sošolce in sošolke,pa sem morala nadoknaditi ta izgubljen čas. Letos imamo nova pravila v šoli ki so šokirala prav vse. Pouk je bil pod 8.00 uro prepovedan,kar pomeni dlje časa biti v šoli. Sreda,četrtek in petek, KATASTROFA. Pouk od 8.40 do 15.00!! Zares utrajajoče in grozno. Ko sem videla urnik se mi je želodec obrnil. Tudi novo pravilo je UNIFORME, ki so ob zimskih časih zelo neprijetne za nosit (kiklica do vrha kolen). In seveda, najhujše pravilo 85% prisotnost. Sprva smo si mislili 'aha torej če imaš neopravičene ure ti gre prisotnost.' Ampak narobe. Letos je pravilo,da se ti procenti odštevajo za bilokakšno OPRAVIČENO (tudi zdravniško) uro. Misllila sem si 'O groza, kaj zdaj bomo še bolani hodli v šolo al kaj? ' In tak se je tudi dogajalo. Oktober ko je bil mesec virusov,smo imeli epidemijo streptokoka in vseh možnih viroz. Sama sem imela samo 2 bronhitisa. Vsi smo hodili v šolo bolani, še v Radence smo punce odšle z golimi nogami v kiklah in bile zunaj 8 ur ker smo predstavjale GTC Maribor. Groza res! Ampak šlo se je za prisotnost, ni bilo pomoči. No kasneje,so se meni te slabosti začele vračati. Vsak dan me je bolelo pod levo rebro, se mi pretakalo, tako hudo me je vedno sililo na bruhanje da sem si zamislila ' O bogec,vsak čas bom bruhnila,morem NA ZRAK! ' In to je bilo to. Skoraj vsak dan sem sredi pouka vprašala ali smem na zrak. So mi dovolili in včasih mi je pomagal,včasih ne. Vedno me je zajel tisti strah, kaj če bom bruhala sredi pouka,vsi me bojo videli in se mi posmehovali, wc-ja ni,ampak problem je da imam emetofobijo in bi naredila VSE da ne bi bruhala. Imela sem že tako izsušene ustnice,tako globoko sem dihala kot da se utapljam, nič okoli sebe nisem slišala razen svoj srčen utrip. Imela sem grozno ledene roke in potne, da ko sem se dotaknila lice od svoje najboljše prijateljice,jo je skoraj kap zadela. Takrat se je še ona prestrašila in prosila profesorje če smem na zrak. To se mi dogaja sedaj VSAK DAN, VSAKO ŠOLSKO URO! Groza res. Katastrofa! Včasih ji uspe me pomirit ampak nikoli čisto perfektno. No problem je tudi da sem se kar velikokrat izmaknila od problema. Ko je bila slabost tako neobvladljiva sem si rekla 'Naj gre vse skupaj nekam,jaz ne morem več,grem domov! ' Tako sem šla domov, prišla domov in takoj šla počivat da se pomirim. Se pa mi je enega jutra zgodilo da sem na avtobusu izgubila zavest. OBUP! Kar naenkrat in ko sem se zbudila sem bila na avtobusni postaji na klopci z najboljšo prijateljico in eno gospo. Prva stvar kar sem naredila sem bruhnila v jok. Veste zakaj? Ker sem vedela da ko bom prišla domov me bo čakala ali kazen ali pa dretje zakaj me ni bilo v šoli. To se je zgodilo sedaj vedno. Mama me je nadirala ko sem bila doma z vročino, izcedkom iz ušesa, slabostjo,...Bila sem bolna in ona se je tako razburjala na mene, da je en krat skupaj z očetom znorela, metala pohištvo po sobi, brcala, mahala pred mano, razbijala. Takrat sem se tako prestrašila da sem ob 23.00 uri  pobegnila od doma v gozd skupaj s sestrico. Tako sma se tresli in obe sma jokali kot zmešani. Takšnega straha pa še ne  Vedno sem se razburjala na mamo, ko nama je s sestrico vzela stran internet zato ker je kera manjkala v šoli ali pa se branila. Sama kadi, gleda tv, spi in ji nikoli nič ne vzamemo stran. Sedaj sem že par krat manjkala in mi je res žal, ker mi je že prisotnost pod 85% že padla vendar je razrednik rekel,da si lahko to do konca šol. leta vse izboljšam. En krat se mi je v mestu desno koleno izpahnilo in se spomnim,da sta mi dve sošolki pomagali do mamine službe. Jaz pridem vsa v bolečinah in objokana da me boli in da hodit ne morem. Veste kaj je mama naredila? Pred vsemi sodelavkami se je drla na mene naj zginem v šolo in da si NE drznem manjkati. Sram me je bilo tako fejst da groza. Jokala sem in šepala do šole vse do 3. nadstropja! In kaj se je potem zgodilo? Sošolci in sošolke me vidijo z otečenim kolenom, profesor kliče rešilce, mi mobilizirajo nogo in popoldan urgenca. Tam sem šla na RTG in sem imela popokano vez popolnoma. Nogo em imela v bondaži od gležnja do stegna. Nisem mogla ne pokrčit ali prav hoditi. 2 meseca, nič telovadbe, spanje z blazino pod nogo in bergle. Ko sem prišla iz bolnice me mama sploh pogledala ni in se smejala,kar mi je poolnoma zlomilo srce. En čas se nisem sploh pogovarjala z njo ker me je res prizadela. Vsakič ko sem bila do sedaj bolana mi NIKOLI ni verjela in mi je grozila,da če mi zdravnik reče da mi ni nič in da sem zdrava me bo razbila. Do sedaj se nisem nikoli zlagala. Sem dobivala antibiotike,bondaže,tablete...In vedno sem končala popolnoma prizadeta. Sedaj te dni mi je tudi bilo ZELO slabo,ker se bliža 7-8 December in dobim menstruacijo. Ali je to res da lahko punce in ženske mučijo slabosti PRED menstruacijo? 1-2 tedna pred? Malo bi se rada sprostila da je ta slabost te dni posledica PMS da nebom mislila da je kaj resnega.  Nekateri mi pravijo da mi je slabo ker se ne prehranjujem pravilno. Zjutraj nikoli ne jem,ne jem malice in dejansko ne jem vse do 16.00 ure. Mogoče kakšno tablico čokolade pa malo vode in to je to. Potem se najem kosila,nič malce in malo večerje. Ali je to res da bi morala jesto 5-6 x na dan? Še posebaj zjutraj? Ker bi se naj kao prebava aktivirala in bi delala cel dan. Danes sem ravnokar zaradi slabosti dobila tablete nolpaza za 14 dni z kombinacijo Rutacid. Predlagala mi je tudi kakšen Persen za pomiritev. Je to vredu da vzamem? Imam pa tudi B-Kompleks vitamine za sprostitev. Ne spoznam se tako na ta zdravila tako da prosim en nasvet. Zanima pa me še, kako si vi pomagate premagati siljenje na bruhanje, napade slabosti ? Jaz res ne vem več kako. Mislim, sem pametna (pravkar bila 3. z skupino na državnem tekmovanju iz sladkorne bolezni) , plešem še vedno ( pred kratkim nastopala v planet tušu), ocene do sedaj so vse pozitivne, imam družbo.... Vse kar me moti je da ne maram več hoditi nikamor, kompliciram, jočem skoraj vsak dan, smilim se sama sebi...Strah me je ker mi mama grozi da me bo izpisala za 1 leto iz šole pa bom šla delat  tega nočem. Moja mama me že čisto uničuje, pravi pa mi kako naj jo spoštujem pa se opravičujem. Nikoli se mi ne opravičuje , objame, pove da me ima rada. Vedno sem jaz kriva za njene bolečine v srcu in vse. Boli res  Nikogar več nimam. Samo sestro in babico. Hodim k svoji psihologinji in še celo k ŠOLSKI psihologinji. Zares bi se rada rešla vsega tega ( slej ko prej,preden me bo mama zares izpisala. Prosim če mi še en krat pomagate. Se opravičujem za daljše sporočilo.
Lep začetek Decembra vsem, uživajte med vikendom! 

Maksim

[Janja]

Maksim živjo!

Jaz ti drugega odgovora kot sem ti ga že v preteklosti napisala, žal ne morem napisati.

Moj odgovor se nahaja tukaj:

http://www.nebojse.si/Forum/index.php/topic,10048.msg269625.html#msg269625.

Moja emetofobija je še vedno prisotna, ni pa več moteča ~ tako kot je bila v tistem obdobju, ko sem zaradi tega začela izgubljati socialne stike in opuščati dejavnosti, ki so me pred izbruhom simptomatike zelo veselile.

Sedaj sem spet taka kot pred izbruhom simptomatike (v mojem primeru gre za OKM). Spet imam socialne stike, spet se družim...

V glavnem tako je kot je bilo prej. Strah pred bruhanjem je ostal, ampak o tem ne razmišljam več. Ko je OKM eskalirala, je bil ta strah pred bruhanjem kar naprej prisoten. Po cele dneve in povsod...

Sedaj tudi spet normalno jem. Ker prej nisem jedla zaradi slabosti. In pri meni slabost ni bila posledica tega, ker ne bi jedla. Pri meni je slabost povzročila, da nisem jedla...

Jasno, da to ni bilo najbolj zdravo, da sem jedla šele proti večeru, ampak edino na tak način sem TAKRAT funkcionirala. Žal...

Sedaj pa še nekaj o tvojem odnosu z mami...

To vsekakor ni zdrav odnos, ampak jaz o tem ne bi pisala, ker na tem področju na srečo nimam izkušenj. Zato ti predlagam, da se o tem pogovoriš s strokovno osebo.

Drugače se pa zavedaj, da si že ogromno naredila in še več boš. Trenutno si malo spet padla, ampak to se dogaja prav vsem.

Le pogumno še naprej in oglasi se še kaj.

[martinca]

 Tudi novo pravilo je UNIFORME, ki so ob zimskih časih zelo neprijetne za nosit (kiklica do vrha kolen). In seveda, najhujše pravilo 85% prisotnost.

 Veste kaj je mama naredila? Pred vsemi sodelavkami se je drla na mene naj zginem v šolo in da si NE drznem manjkati.

profesor kliče rešilce, mi mobilizirajo nogo in popoldan urgenca.

Vsakič ko sem bila do sedaj bolana mi NIKOLI ni verjela in mi je grozila,da če mi zdravnik reče da mi ni nič in da sem zdrava me bo razbila.

Hodim k svoji psihologinji in še celo k ŠOLSKI psihologinji.

Maksim

Na katero solo ti to hodis, da morate pozimi imet kratka krila?  Kaj pa plasc je dovoljen? Ne morem verjeti ! Taksno izpostavljanje mrazu in tudi taksno seksisticno obravnavanje po spolu (obveza imeti kratko krilce)  je zame resna krsitev pravic ucenca in osnovnih clovekovih oziroma otrokovih pravic! Ce je ze tvoja mati totalno zmesana, pa bi morali vsaj drugi starsi bit normalni in zahtevat pravico do normalne obleke, ne pa da se otroci prehladite!!

Pa taka en kurc psihologinja, DOLZNA je prijavljati vsako zlorabo, ce zanjo izve, ne pa modrovati v njeni pisarni!! In dobro ve, kaksno mater imas in je še do danes ni prijavila socialni sluzbi in ne policiji. Saj tvoja mati vendar hudo zanemarja svoje starsevske dolznosti!  Naj ta psihologinja raje pusti svoje delo in gre na zavod za zaposlovanje, ker je popolnoma usekana!

Ti pa vsaj zacni jesti malico ob 10. uri, nekaj mlecnega, vsaj kruh in pij vec vode! 
Ne pij kislih sokov, ce imas te slabosti, ker ce si dobila Nolpazo, pomeni, da imas verjetno povecano kislino v zelodcu, zato jej cim manj zacinjenih jedi in preizkusaj, kaj ti odgovarja in kaj ne in tisto jej. Ce si tako aktivna, kot pravis, rabis vsak dan pojest nekaj mesa in sadja (ki ti ne skoduje), ker si še v dobi rasti in vsak dan malo vec mleka spij!  Upam da bos cimprej ozdravela,  matere se pa cimbolj izogibaj! 

[DAMa]

Maksim, z mamo se res ne razumeta najbolje. Komunikacija je skoraj odpovedala. Ne razume tvojih skrbi in strahov , niti se ne potrudi, tako da ti seveda ne more nuditi opore in spodbude, ki jo potrebuješ. Grožnja s tem, da te bo izpisala iz šole je res popolnoma neprimerna in tega ji tudi ne dovolit. Konec koncev se lahko postaviš za svojo pravico do šolanja. Prosim, pogovori se o tem s svojo psihologinjo in šolsko psihologinjo. Tudi one se lahko pogovorijo s tvojo mamo, če bi te res hotela izpisati in verjemi, ne bo uresničila grožnje. Verjetno je tudi njej v interesu, da zaključiš šolanje in to čim bolj brez skrbi. Poslat te eno leto v službo ne bo rešilo tvojih strahov pred bruhanjem, če to mogoče misli.

Si ti svoji mami povedala, da imaš emetofobijo in kaj to je? Ji lahko kako to poveš, mogoče pelješ s sabo na obisk k psihologinji, da ji pojasni, kakšne strahove imaš? In da če reče "to ni normalno", da ji pojasni, da so strahovi lahko tudi iracionalni, da smo ljudje različni in da nekaj, kar muči nekoga, ne muči nujno tudi nekoga drugega, da pa ti zaradi tega trpiš in da potrebuješ podporo, tudi če se mami to zdi čudno ali smešno. Namesto, da bi ti dala zagotovilo, te peljala k zdravniku in ti rekla "vidiš, vse bo v redu", ti zagrozi, da te bo izpisala iz šole, če bo zdravnik rekel, da je vse v redu. To ne more biti ravno najbolj spodbudno, a ne? Mogoče tvoja mama samo potrebuje malo napotkov, navodil, kako naj ravna, kako naj se odziva. Mogoče rabi tudi ona malo spodbude, predvsem pa malo znanja in razumevanja, da je tudi njej težko in da je te naše težave seveda težko razumeti. Tako da nikar ne zapri kanalov komunikacije, ker mamo nujno potrebuješ! Raje se usedita in ji poskušaj pojasniti, kaj je tvoj strah, da tega ne počneš zanalašč, ker - ne vem, bi rada nagajala ali kaj - ampak ker gre za fobijo (precej pogosto pri najstnikih), s katero se na svoj način boriš.
Prosi jo, če gre s tabo k psihologinji. S psihologinjo se prej dogovorita, kaj bosta mami povedali, o emetofobiji, o tvojih načinih soočanja, o vajah, ki jih delaš, o tem, kako se lahko ona odziva, da bi ti pomagala. Brez kritiziranja, samo pokažita ji boljši način.