trina
Druge motnje
Veteran
 Odsotni
Prispevki: 982
|
 |
« Odgovori #10 dne:: ponedeljek, 14. marec 2011 ura: 21:33 » |
|
Ljudje z OKM (več o tej motnji je v 13. poglavju) pogosto doživljajo vsiljive misli ali podobe. Vsebina teh misli in miselnih slik je lahko močno različna, a kot po pravilu vsebujejo poškodovanje ljudi, ki jih imate radi, ali ravnanje na način, ki dramatično krši vaš moralni kodeks. Tudi drugi čustveni ali anksioznostni problemi lahko porajajo vrsto strašljivih idej in podob. Nekatere klasične so:
* da v javnosti izgubite nadzor nad svojim mehurjem in črevesjem,
* da bleknete kaj resnično žaljivega,
* da se spolno neprimerno vedete,
* da se vržete pred vlak,
* da lahkomiselno drvite z avtom,
* da poškodujete kako žival,
* da poškodujete sami sebe ali koga drugega,
* da v javnosti doživite panični napad,
* da sprejmete slabo odločitev, ki ima nepopravljive posledice,
* da ste grobo zavrnjeni ali ponižani,
* da doživljate misli in podobe o smrti ali nasilju (do sebe in drugih).
Če doživljate take nepoklicane pošastne miselne vsebine, je zelo razumljivo, da se jih hočete znebiti. A bolj kot se jih skušate znebiti, bolj vas grabijo – to je tipično zanje. Tako je zato, ker vas v poskusih, da bi te nedobrodošle misli odstranili, se jim izognili ali jih normalizirali, žene eno osnovno pravilo:
“Ne smem imeti takih misli; nesprejemljive so in pomenijo nekaj groznega.”
Ko se trudite preprečiti ali odstraniti določeno misel, nanjo v bistvu nevedoma usmerjate še več pozornosti. Če na določene vrste miselnih vsebin gledate kot na tabu, vas je še bolj strah, da se bodo pojavile. Paradoksalno s tem povečate pogostnost teh vsiljivih podob in misli – in poleg tega iz njih naredite še večjo motnjo, na katero se odzivate s še več vznemirjenja. Vsakdo ima kdaj pa kdaj vsiljive misli in slike. Tudi če niste v psihološki ali čustveni stiski kakršnekoli vrste, niste imuni na občasne priskutne mentalne podobe. Vendar so ljudje brez anksioznosti ali depresije sposobni bolj zlahkoma odpraviti misel ali sliko kot sicer neprijetno (ali celo šokantno), a v končni fazi povsem nepomembno. Neprijetne misli lahko začnete tolerirati tako, da privzamete tole stališče:
“Ne maram teh misli, vendar niso nenormalne ali pomembne. Ničesar ne povedo o meni.”
Vedite, da je misel samo misel
Ker vam je vsebina teh vrst misli tako odvratna, se vam lahko zdijo grozno pomembne. Morda predpostavljate, da pomenijo, da ste bolj zmožni storiti kako nagnusno dejanje ali da se bo zato, ker ste jih imeli, zdaj bližnjemu zgodilo nekaj strašnega. Točneje: te vrste misli zgolj odsevajo, kar vam je pri srcu in dragoceno. Mučijo vas misli, ki so ravno nasprotne vašemu resničnemu značaju in vrednotam – kar je precej kruto.
Poskusite gledati na vsiljive misli in podobe kot na “budne more”. Kadar imate priskutne sanje, se jih najbrž precej hitro otresete, ker pomislite samo: “Fej! No ja, samo grde sanje so bile”. Vsebine teh sanj verjetno ne jemljete kot resnične. Napravite enako z neprijetnimi podobami, ki vas obidejo, ko ste budni. Samo zato, ker ste budni, niso prav nič bolj veljavne ali pomembne.
Čeprav so nekatere misli in podobe neprijetne – jih lahko prenesete. Ko dvigate svojo toleranco do nezaželjenih mentalnih podob, hkrati manjšate svoj strah pred njimi. Nič ni narobe, če vam določene vrste misli niso všeč, le ne pozabite, da niso nič več kot misli.
Pustite, da nedobrodošle misli ugasnejo same od sebe
Zaskrbljujoče in vznemirjajoče misli in podobe ne trajajo večno. Če ne boste ničesar storili, bodo sčasoma zbledele. Kot sva že omenila, poskusi, da bi kontrolirali nezaželjene misli, le redkoma dolgo zdržijo. Ključ je v tem, da obravnavate te misli, kot da so popolnoma nepomembne. Kadar vam je kaj le malo ali sploh nič pomembno, se za to ne zmenite ali mu namenite le malo pozornosti. Namesto da se borite proti tem trivialnim (čeprav mučnim) mislim, ne storite ničesar. Snemite boksarske rokavice in preprosto pustite, da vam um naravno zdrsne k drugim, nevtralnejšim podobam in mislim. To se sliši precej preprosto in enostavno, vendar zna biti kar težko. Vaši občutki tesnobe, gnusa ali groze vas lahko silijo k ukrepanju. Uprite se tej nuji.
Poskusite takole:
* Naj se nezaželjene misli odvijajo v ozadju, kot da so samo hrup. Glejte nanje kot na statični šum na radiu ali ulični hrup na drugi strani okna. Lahko jih sfilitrirate in se osredotočite spet na svoje opravilo.
* Zaposlite svoj um s čim drugim, bolj zanimivim ali privlačnim. Dvignite telefonsko slušalko in opravite nekaj pomembnih klicev, rešite križanko ali pojdite na sprehod.
* Pospešite svoj srčni utrip. Tek, šport ali energično sesanje vam lahko pomagajo olajšati tesnobo in razjasniti misli.
Ko boste nezaželjenim mislim namenjali manj pozornosti, boste najbrž ugotovili, da vaša sovražna čustva do njih postajajo manj intenzivna. Sčasoma vam bo mnogo lažje preprosto pustiti mislim, da ugasnejo, saj boste že zmanjšali njihov čustveni učinek.
Lahko da vas bo mikalo prositi prijatelje (ali celo svojega KVT-terapevta) za zagotovilo, da vaše misli niso nevarne. To znajo biti spolzka tla, saj s tem nezavedoma jačate strah in netoleranco do nezaželjenih miselnih vsebin. Namesto da sprašujete po zagotovilu, se spomnite, da je treba misli te sorte obravnavati kot nepomembne. O nepomembnih rečeh pa najbrž ne tuhtate in ne govorite brez prestanka – torej tega tudi zdaj ne počnite.
KVT za telebane
|
