POJAV AGRESIJE IN ŽIVČNA NAPETOST-NUJNO!

[trina]

Tjaša, evo ti konkreten nasvet. (Samo bo dolg in brez celofana. )

Prvi korak je zmeraj, da najprej sama sebi in potem še drugim priznaš svoj problem - in ta problem je, da imaš nasilne izpade, v katerih žališ, pretepaš in poškoduješ ljudi okrog sebe.


To si ti že naredila, kar je seveda zelo pohvalno - žal pa si naredila tudi že naslednji korak: minimaliziraš dogajanje in si ga prikazuješ manj problematičnega in škodljivega, kot je v resnici.

Pa dobro no, sj nisem misla zdaj ravno krvi  v potokih, malo sem pretiravala. Mislila sem s tem povedat, da ni blo ravno čisto nedolžno, tako hudo kot se zdi pa spet ne.

Definiraj, kaj pomeni "hudo".

Takrat pa se je z mene ,,zbudila'' pošast. Začela sem vpiti nanj kot nora, ga pretepati in pljuvati, kot bi se mi zmešalo. Tako pretepla sem ga, da je krvavel, nisem se znala umiriti.

Če to ni "hudo", kaj potem je? Kje je meja med "ne ravno čisto nedolžnim" in "hudim"?

Glej, s tem, ko zminimaliziraš dogajanje, podreš napredek, ki si ga dosegla s prvim korakom, to je priznanjem. To pomeni en korak naprej in takoj enega nazaj.


Naslednji korak, ki si ga naredila, je prelaganje odgovornosti s sebe na "objektivne okoliščine".
Glej: nasilje ni sprejemljivo v nobenem primeru in vsako nasilje je obsojanja vredno (z izjemo obrambe, za kar pa tukaj ne gre, zato lahko to izjemo mirno zanemarimo). Tudi to že veš in se zavedaš, da delaš narobe. Žal pa ne sprejemaš - oziroma vsaj ne v celoti - odgovornosti nase. To je narobe. Za svoje nasilno ravnanje si odgovorna izključno ti sama in v celoti ti sama - nihče ti ni vodil roke, ki je tepla, in nihče te ni prisilil v to, da si tepla. V trenutku, ko tepeš, ni absolutno čisto nič pomembno, zakaj to delaš, in nobeno težko otroštvo ni opravičilo za to, da si zdaj sama nasilna. Enostavno ni in konec - če bi bilo, bi lahko takole opravičili tudi vse ostale bolj ali manj nasilne ljudi. Pa jih ne. Nasilje ni sprejemljivo in zanj ni opravičila.

Skratka: s tem, ko prelagaš odgovornost na težko otroštvo in "bolezen" (nasilnost ni bolezen!), narediš še en korak nazaj. To pomeni en korak naprej in dva koraka nazaj.

Še pomembnejše pri tem pa je nekaj drugega: s tem, ko ne sprejemaš popolne odgovornosti za svoje ravnanje nase, si v bistvu onemogočaš, da bi ga spremenila. Razmišljaj logično: spremenimo lahko vendar samo nekaj, na kar lahko vplivamo, ne? In če misliš, da je za tvoje ravnanje odgovorno otroštvo ali bolezen, ne pa dejansko ti sama, si se obsodila na to, da boš zmeraj tako ravnala. Takole je to razloženo v KVT za telebane:

Ne krivite narave ali vzgoje za svoje probleme

Kriviti preteklost, gene, hormone, možgansko kemijo ali druge ljudi za svoje probleme ima res izrazito prednost, da začasno olajša kakršnekoli občutke o lastni neumnosti, pretirani čustvenosti ali manjvrednosti. Ta krivdni sistem pride iz zmotnega razumevanja, da prevzeti ustrezno stopnjo odgovornosti za svoje čustvene probleme pomeni, da ste si teh problemov sami krivi. Zaščita občutka lastne vrednosti s tem, da preložite odgovornost na nekaj ali nekoga drugega, ima tipičen povratni učinek: resnična sprememba postane težja, saj pripišete svoje probleme dejavnikom izven svojega nadzora.


Tvoj naslednji oziroma že kar hkratni korak je, da sama sebe globalno obsodiš kot ničvredno - kar je spet narobe. Prvič zato, ker ne drži (prav gotovo imaš tudi kup pozitivnih lastnosti in najbrž velikokrat tudi pozitivno ravnaš), in drugič zato, ker si s tem spet onemogočaš spremembo. Obsojanja vredno je ena specifična oblika tvojega ravnanja, ne pa ti kot celota (oziroma kot osebnost). In če si to specifično ravnanje prizadevaš spremeniti - toliko bolje. Če pa sama sebe jemlješ kot "ničvredno", se že vnaprej vdaš v usodo in se odvežeš vsakega truda za spremembo (če si globalno ničvredna, potem trud itak kao nima nobenega smisla). To je tretji korak nazaj.

Če hočeš torej odpraviti svoje izbruhe nasilja, moraš najprej (pa četudi se paradoksno sliši) sprejeti sama sebe v celoti, s svojimi slabostmi - izbruhi nasilaj - vred (z drugimi besedami: brez minimaliziranja si jih priznaj in sprejmi odgovornost za svoje ravnanje v celoti nase). Če boš slabosti zanikala, jih zmanjševala itd, jih ne boš mogla spremeniti oziroma odpraviti.

Mnogi ljudje menijo, da se s tem, ko sprejmejo sami sebe, preprosto osvobodijo vsake odgovornosti za svoje ravnanje. A pri samosprejemanju gre za prevzemanje osebne odgovornosti za svoje manj dobre poteze, dejanja in navade. S samosprejemanjem ciljate področja, ki jih tako zmorete kot želite spremeniti, in potem napravite ustrezne korake proti spremembam. Samosprejemanje ne pomeni, da rečete: “Hej, človeško bitje sem in zato zmotljiv! Torej pač sem, kakršen sem, in mi ni treba razmišljati, da bi karkoli spremenil.”

Kot oseba imate vrednost in ste vredni sprejemanja, vendar so obenem lahko nekatera vaša vedenja in odnosi nesprejemljivi.
Še en običajen strah je, da s tem, ko sprejmete sami sebe, opravičite svoje nezaželjene plati: “Hej, sprejemljivo človeško bitje sem in torej je vse, kar mislim in storim, sprejemljivo.” Pa ni.
Delajte na sprejemanju sebe kot celote na osnovi svoje intrinzične (vgrajene) človeške zmotljivosti, in bodite pripravljeni presojati svoje specifične plati. Hkrati lahko prizanašate svoji osebnosti in obsojate ali zavračate določene stvari, ki jih počnete.


Ker sem ravno dobre volje, ti prilepim še, kaj pravi KVT o jezi:

Jeza je precej običajno čustvo – zmeraj bolj pa je tudi prepoznana kot pomemben čustven problem. Jeza je lahko slaba za vaše odnose z drugimi ljudmi, za vaše zdravje in za vaš občutek lastne vrednosti.
V slabih starih časih psiholoških terapij za jezo se je ljudi preprosto spodbujalo, naj jo “dajo ven”, pogosto s pretepanjem blazin, da bi sprostili svoj bes. In rezultat? Kot pri vsaki reči, ki jo trenirate: s tem ste pač postali boljši v jezi. Pojmovanje, da lahko z izražanjem besa tega “spravite iz sebe”, je prejkone mit. Pogosteje se s tem samo še bolj razvnamete in tako proizvajate še več jeze. Boljša rešitev je, da se spravite k odgovornemu obvladovanju svojih jeznih občutkov in se izurite v veščinah, ki vam bodo pomagale, da se boste manj pogosto počutili manj jeznega.
KVT vam ponuja jasno in učinkovito obvladovanje jeze s tem, da se lotite mišljenja, na katerem sloni vaša jeza, in da vam pomaga izraziti to jezo na zdrav način. To poglavje se osredotoča na KVT-tehnike, ki vam lahko pomagajo naravnost se spoprijeti z občutki jeze.

Zaznavajte razliko med zdravo in nezdravo jezo
V osnovi obstajata dve različni vrsti jeze – zdrava in nezdrava:
   *   Zdrava jeza je koristna nejevolja in zdraženost. To je vrsta jeze, ki vas spodbode k temu, da se postavite za svoje pravice, kadar je to pomembno.
   *   Nezdrava jeza je nekoristen bes in sovraštvo. Ta vrsta jeze vas pripelje do tega, da se napadalno ali nasilno vedete celo v odziv na blag ali nepomemben izziv. Nezdrava jeza lahko pomeni tudi, da skladiščite jezo v sebi in jo indirektno sproščate (temu rečemo tudi “pasivna agresija”) ali pa jo sproščate na nedolžnih.
Vsako čustvo ima svojo témo – to je skupek okoliščin ali sprožilcev, iz katerih izhajajo (to sva malce bolj pojasnila v 6. poglavju). Témi za jezo sta, da nekdo prelomi eno od vaših osebnih pravil ali pa z besedo ali dejanjem ogrozi vaš občutek lastne vrednosti. Še ena téma jeze je frustracija, ko se vam nekdo ali nekaj postavi na pot do vašega cilja.
Sprožilci zdrave in nezdrave jeze so isti, vendar so tipični vedenjski odzivi nanje zelo različni. Poleg tega sta obe vrsti jeze povezani z različnimi načini razmišljanja in fokusom pozornosti.
 
Oblikujte stališča, ki podpirajo zdravo jezo
Če resno mislite s premagovanjem svoje nezdrave jeze, si morate na dolgo in temeljito ogledati nekatera svoja stališča do sveta. To vključuje tudi iskren premislek o svojih prepričanjih glede tega, kako morajo z vami ravnati drugi ljudje in svet nasploh. Lahko da imate nekaj običajnih strupenih prepričanj, ki ljudi redno vodijo v nezdravo jezo. Nekaj teh strupenih misli:
   *   Nihče ne sme nikoli slabo ali nespoštljivo ravnati z mano.
   *   Svet ne sme biti nepravičen ali nepošten in še zlasti ne do mene!
   *   Dobiti moram, kar želim, kadar si to zaželim in pri tem mi ne sme nič priti na pot.
   *   Nikoli se ne smem čutiti krivega, neustreznega, v zadregi ali osramočenega zaradi drugih ljudi ali življenjskih dogodkov.
   *   Nihče in nič ne sme nikoli razkriti mojih šibkosti in napak.
Ko ste si na dolgo in temeljito ogledali svoja stališča, morate tista strupena narediti bolj koristna in realistična (več o tem, kako se lotiti strupenih misli nasploh, poiščite v 3. poglavju). Da! Spet smo tu: pozitivne čustvene spremembe izhajajo iz spremembe načina, kako razmišljate o sebi, o drugih ljudeh in o svetu nasploh. Če želite biti čustveno zdravi in učinkovito funkcionirati, morate začeti razvijati prožna, strpna in sprejemajoča stališča. Posamezniki, ki dobro funkcionirajo, doživljajo manj motečih čustvenih odzivov, zmorejo uživati življenje in se precej zlahka prebijajo skozi vsakodnevne sitnosti in nadloge. Vse je odvisno od tega, kako gledate na življenje in kakšna stališča imate do življenjskih vzponov in padcev (zlasti, kar se tiče jeze).
Lahko vam razloživa stališča, ki vam bodo verjetno v pomoč pri premagovanju nezdrave jeze. Vendar ste vi tisti, ki se morate odločiti, da se strinjate s temi stališči, in na koncu ravnati skladno z njimi – če želite spremembo v količini jeze, ki jo doživljate.
V sledečih razdelkih opisujeva zdrava stališča, ki jih morate zavzeti, da boste premagali svojo nezdravo jezo.

Potrpite z drugimi ljudmi 
Drugi ljudje obstajajo v istem vesolju kot vi. Včasih je to precej prijetno stanje stvari, kdaj pa kdaj pa utegnete ugotoviti, da so ti drugi ljudje presneta nadlega. Če vam je prav ali ne, drugi ljudje morejo obstajati, dejansko obstajajo in bodo, kolikor vidiva v prihodnost, še naprej obstajali v vašem vesolju. Sprejeti, da imajo ti drugi ljudje prav toliko pravice kot vi, da prebivajo na zemlji, je pač smiselno. In če že sobivate z njimi, lahko tudi sprejmete realnost: včasih vam lahko gredo na živce. Glede na to, da ne upravljate vesolja, raje sprejmite dejstvo, da drugi smejo ravnati po svojih pravilih in vrednotah – ne vaših.
Bržkone ste že opazili, da se ljudje pojavljamo v raznih oblikah, velikostih in barvah. Brez dvoma že veste, da ne delimo vsi ljudje iste vere, kulture, političnih nazorov, moralnih pravil ali bontona. Da naju ne bo odneslo v dolgovezen govor o vrednotah človeške raznolikosti – sprejeti individualne razlike je silno pomembno. Priznavanje, da imajo drugi ljudje pravico do svojih lastnih idej o tem, kako naj živijo svoje življenje – celo takrat, ko se s temi njihovimi idejami gladko ne strinjate – vam lahko prihrani veliko čustvenega razburjenja. Ljudje bodo namreč to svojo pravico še naprej uveljavljali, ne glede na vaše mnenje.

Predlagam, da si izposodiš tole knjigo (KVT za telebane) in si prebereš še poglavje o zdravih in nezdravih čustvih, pridobivanju visoke frustracijske tolerance in negativnih avtomatskih mislih ter jedrnih prepričanjih (tukaj s KVT predeluješ tudi otroštvo). In še o sprejemanju kritike.

[Arwen]

no, to pa je konstruktiven nasvet 

[trina]

Še odgovor Združeni fronti razumevajočih, ki razumejo nasilje in ga pozabijo obsodit. (Tjaša, to nima s tabo in tvojim problemom absolutno nobene zveze in je namenjeno izključno tistim, ki so sodelovali v tvoji temi, ne pa tebi!)

Edina, ki sta v celi tej klobasijadi delovala konstruktivno, sta Matheu (s tem, ko je Tjaši edini postavil ogledalo in predvsem edini jasno in brezkompromisno obsodil vsako nasilje) in Onix (ki je Tjaši edini dal čisto konkretne nasvete brez floskul).

Žal pa je združena fronta v svoji zaščitniški gorečnosti Matheuu pripisala cel kup besed in žaljivk, ki jih ni nikjer napisal, in ga na podlagi tega združeno obsodila. Izredno lep primer psihologije množic: žaljenja se obsodi človeka, ki ni nikjer žalil, in to se stori z izdatno mero žaljivk do tega istega človeka. No ja, nič novega tu gor.

Vsi tisti, ki nasilje razumete, ne da bi ga najprej obsodili, pa delate sebi, svetu in Tjaši medvedjo uslugo - oziroma ste v tej temi ravnali destruktivno. S tem, ko se na izpade nasilnosti odzivate z božanjem in sajenjem rožic in kopi-pejstanjem zmeraj istih floskul (ki se po tem ljubem forumu že tako ali tako kopi-pejstajo v nedogled), ne da bi povedali, kako zelo napačni so, Tjaši absolutno nič ne pomagate, ampak jo utrjujete v napačnih čustvenih, mišljenjskih in vedenjskih vzorcih.

In ne, pretepanje in poškodovanje drugih ljudi v nobenem primeru ni "klic na pomoč." Je izbruh potlačenih in večinoma nezavednih negativnih čustev, ki jih Tjaša namesto z besedami izrazi v svojem ravnanju - z drugimi besedami oziroma v psihološki terminologiji se temu reče "acting out". In prekvalificirat tako nasilje v "klic na pomoč" je dejansko huda žalitev vseh nekdanjih, sedanjih in bodočih žrtev nasilja.

Tako.

[Aslan]

Tjashy188 kako si danes? Želim ti lep dan.
 

[Suzy]

no, to pa je konstruktiven nasvet 

[Liber]

Vsi tisti, ki nasilje razumete, ne da bi ga najprej obsodili, pa delate sebi, svetu in Tjaši medvedjo uslugo - oziroma ste v tej temi ravnali destruktivno.

In seveda, vsakemu pomaga točno to, kar meniš ti, in nič drugega..

[Tjashy188]

helow 

trina dobr si napisala, čeprav mam spet filing da nebo nikol bolš... Joj, ko je tako hudo, k se poskušam skoncentrirat na pozitivo, pa mi gre po glavi samo to kaj sem naredila narobe... Bedno je, k sem lahko danes super oseba, ki vsem hoče samo najbolš, jutri pa bom že napeta, sitna in polna besa... Prav iščem sama pri sebi zakaj je prišlo najbolj do tega. A je res od otroštva al se je moj karakter tako uničil, včasih sem celo pomislila da imam premalo rada fanta, da to ni to. Ampak to sem videla da ne more biti, ko imam tiste lepe dneve, sem kot zaljubljena najstnica in vem, da mora bit vzrok nekje drugje. nevem a se je res tako dolgo nabiralo v meni vso sranje...

Aslan, ma tko tko... me še od nedelje mori vse, sem včer mela vročino 38,6- komi sem živela tok me je glava bolela, danc pa slabo, pa še cel dan sem v službi... ma mogla bom preživet. in kako si ti ? Lep sončen dan ti želim!!   

Pa tudi vsem ostalim želim lep dan in seveda brez skrbi...    poljub vsem

[Aslan]

Tjshy188 ali si se partnerju opravičila?
Kako je to sprejel ... kako on vidi in doživlja vse to?

[Slavka]

Tjashy, si prebrala link, ki sem ga nalepila? Tam dobiš kar nekaj odgovorov na svoja vprašanja...vsaj jaz jih najdem, no 

Bedno je, k sem lahko danes super oseba, ki vsem hoče samo najbolš, jutri pa bom že napeta, sitna in polna besa... Prav iščem sama pri sebi zakaj je prišlo najbolj do tega. A je res od otroštva al se je moj karakter tako uničil, včasih sem celo pomislila da imam premalo rada fanta, da to ni to. Ampak to sem videla da ne more biti, ko imam tiste lepe dneve, sem kot zaljubljena najstnica in vem, da mora bit vzrok nekje drugje. nevem a se je res tako dolgo nabiralo v meni vso sranje...

[Sofia-Del_Sati]

tjaši hoj!

za silo sem prebrala ves post, vsega pa ne, ker se mi zdi bedast brati neko moraliziranje in drugo pametovanje, ki se dogaja med člani, namesto, da bi tebi konkretno svetovali, če kaj vedo.

dejstvo je, da se zavedaš, da je tvoje ravnanje napačno in to je pohvale vredno. je že pol uspeha.

druga polovica uspeha pa je, da začenjaš z delom na sebi, kar pa bi ti res mogoče priporočila Društvo za nenasilno komunikacijo, saj te tam naučijo "brzdanja jeze", moč pogovora, ipd.

nisi nič čudna, v tebi se samo kopiči jeza, ki je ne znaš razorožiti in potem mahaš s ketnami naokoli; naučila se boš kontrolirati svojo jezo/bes, več komunicirati in predvsem predelati vzroke, ki te silijo v takšna ravnanja.

si ok punca, ker se zavedaš problema in mislim si, zakaj te ima fant še vedno rad! vsak pa ima težave in nihče ni brezmadežen!!! to velja za nasilne govornike, ki se imajo za netolerantne-za-nasilje, a so hkrati sami sprožali nasilje s svojimi nasilnimi izjavami - how ironic!?

lp sofie

[Ribica]

Se strinjam s Sofie.
Ribica

[Tjashy188]

hey hey. Vsem skupaj en lep pozdravček 

sem cel dan v službi, tako da nisem imela toliko časa... ja danes sem se zbudila malo boljše volje, objela svojega srčeka in mu povedala kako zelo ga imam rada, povedala sem mu za svoje občutke in kako hudo mi je, da se z menoj to dogaja. Mami si ne upam kaj takega niti razlagat, ker me obsoja in ne razume najbolje moje bolezni. In me tudi to žre, ker je to oseba ki bi od nje pričakoval, da ti bo najbolj stala ob strani, tako pa samo obsoja kako zdrži fant zraven mene in kaj je z menoj narobe... potem se pa še foter ne zanima zame, mislim... Bom mogla začet študirat s svojo glavo in sebe poslušat in vas 

ne pa negativnih stvari, ki jih zdaj ne potrebujem.

Slavka,nisem še prebrala, bom pa absolutno zdaj hvala 

Sofia hvala za vspodbudo in kompliment. Ja saj to je nabolj čudno pri tistih, ki ti hočejo kao pomagati proti nasilju, pa ga nevede sami izvajajo besedno... mah, tudi taki morajo obstajati in jih niti ne obsojam.

Aslan, fantu sem se opravičila, ne samo enkrat. čeprav opravičilo ob takih dejanjih nima ravno velik pomen in vrednost... fantu je zelo težko, boji se zame, ker me ima res nepopisno rad in se v marsičem trudi zame. Je zlata vreden fant in že zato imam še večjo voljo da se popravim. Drugače pa odreagiral je na moj napad tako, da me je prvo poskušal umirit, ko je videl da nebo uspel, je odreagiral kričajoče, pač še on se je začel dret name, kar pa me je v tistem trenutku še bolj podžgalo, nato pa me je na koncu trdno prijel, da nisem več klatila po njem. Grozno je bilo in sploh mi ni jasno, kako sem lahko tako slaba oseba 

[Sofia-Del_Sati]

...in sebe poslušat in vas; ne pa negativnih stvari, ki jih zdaj ne potrebujem.

točno tko! in...
...poslušaj svoje srce!

in sploh mi ni jasno, kako sem lahko tako slaba oseba 

nisi slaba oseba, samo tvoja dejanja so bila slaba - naj ponovim:

NISI SLABA OSEBA, samo dejanje je bilo slabo ----> ki pa se GA ZAVEDAŠ IN POSKUŠAŠ DELATI NA TEM!!!!!

[kinto]

si ok punca, ker se zavedaš problema in mislim si, zakaj te ima fant še vedno rad!

Evo dobr povedan. Če bi trmarla in negirala bi pa skor zihr že zdavni popihu.

[Onix]

Zapomni si, en dogodek ne naredi osebe in sigurno ne moreš po enem dogodku sklepati, da si slaba oseba, moje mnenje je da si čist ok punca, pač zgodilo se je kar se je, zdej pa samo glej, da boš pomagala sebi in boš videla da bo šlo...

[masi]

....seveda nisi slaba oseba imaš pa možnost izbire vedenja-nasilno ali nenasilno in glede na to, da se zavedaš svoje kar hude težave in ker nas bereš, sem videla, da ti je nekaj uporabnikov priporočalo Društvo za nenasilno komunikacijo, kjer so usposobljeni prav za nasilno in ali nenasilno komunikacijo in če resnično želiš sremeniti vedenje-to veš samo ti, jih boš poklicala in to že jutri.


masi

[Tjashy188]

Hvala vsem!! Mi ful pomagate. Prav komi čakam vsak dan da odprem forum in me čaka kaj novega in vaši komentarji, ki mi dajejo moč in voljo. Hvala vam še enkrat!!! Pogovor pa itaq ful pomaga.

Ja, začela bom z jogo, jutri grem prvič... potem pa naprej. Kje pa najdem ta društva za nenasilno komunikacijo? Ja kaj je pri meni v ospredju potem takem- anksioznost ali okm ali kaj drugega ali mešanica vsega??

Ker prvotno je anksioznost, ampak čist možno da se je od tega razvila živčna napetost in jeza, ker sem se skos tako obremenjevala z boleznimi in vsem...

Lep večer vam želim moji     hehe

[moljka]

Tole sem našla na internetu:

http://www.drustvo-dnk.si/

spodaj so tudi številke in naslovi.

[Tjashy188]

aha najlepša hvala! bom pogledala... 

[Arwen]

Ker prvotno je anksioznost, ampak čist možno da se je od tega razvila živčna napetost in jeza, ker sem se skos tako obremenjevala z boleznimi in vsem...

nak, jeza se nalaga, raste, razvija... tako da je najprej to treba dat v red, jo spravit pod kontrolo, ostalo pa spotoma oz. istočasno (al pa obratno, kakor vzameš)...