strah pred igranjem

[pejhta]

živjo!
Da se še jaz končno enkrat opogumim.
Stvar je takšna, da študiram glasbo, kjer si stalno pod pritiskom, stalno na odru...s tem naj bi bil tudi vajen nastopanja.
No pri meni je ravno obratno in se mi že meša. Z vsakim nastopom, z vsako učno uro je stvar samo še slabša. Tako se tresem, da ne morem razmišljat o ničemer drugem, kot pa kaj naj naredim da se to preneha. Vsekakor ni pogojeno s pripravljenostjo, ker bolj ko sem pripravljena, bolj bi se rada potrudla in spet se ukvarjam s tem, da se tresem. Dejansko mi drhti celo telo.
Stvar je šla že tako daleč, da tudi ko vadim sama, se tresem in sem živčna in nesrečna. Sicer niti približno ne tako zelo kot na odru.
Nevem kaj naj nardim, ker me je blaaaazno strah it k zdravniku in se o tem pogovorit. Spravljam se že celo večnost in ne gre
Zaradi vsega sem tako blazno nesrečna, ker naj bi to predstavljalo moje življenje in me blazno osrečuje. Hkrati pa me to tresenje tako blazno ovira, da se mi bo zmešalo.
Any suggestions?

[Libby]

Si že poskusila sproščanje?

na primer o PMR, ki je meni zelo pomagala, je tu več napisano:
http://www.nebojse.si/Forum/index.php/topic,925.0.html

Obstaja še veliko izbire, npr. avtogeni trening... veliko o tem je zapisano v Zdravljenje >> Sprostitvene tehnike, šport, dihalne vaje, prebrskaj, morda najdeš kaj zase. Je pa super se udeležit delavnic, kjer se teh tehnik naučiš, seveda pa lahko tudi sama sprobaš.

Naroči se tudi k zdravniku, da ti bo svetoval kaj in kako.
Srečno!

[Arwen]

No pri meni je ravno obratno in se mi že meša. Z vsakim nastopom, z vsako učno uro je stvar samo še slabša. Tako se tresem, da ne morem razmišljat o ničemer drugem, kot pa kaj naj naredim da se to preneha. Vsekakor ni pogojeno s pripravljenostjo, ker bolj ko sem pripravljena, bolj bi se rada potrudla in spet se ukvarjam s tem, da se tresem. Dejansko mi drhti celo telo.
Stvar je šla že tako daleč, da tudi ko vadim sama, se tresem in sem živčna in nesrečna. Sicer niti približno ne tako zelo kot na odru.

to samo na odru ali so na splošno problemi? pa drugače? kako kaj? 

[kinto]

Strah pred nastopanjem, ocenjevanjem drugih, kaj si bodo mislili o tebi, itd.. - socialna anksioznost. Pomaga tako psihoterapija kot zdravila. Stopi do študentskega psihiatra (dr. Rejc), ne rabiš napotnice.

[pejhta]

sem hodila na avtogeni trening, pa ni pomagal kaj dosti.
Problem je v tem, da takoj ko me začne malo črvičit v želodcu, se začnem trest. Pa naj bo to učna ura, nastop ali pa malo bolj stresen teden. Ti so ponavadi lar zelo pogosti. Oz je prej izjema, ko jih ni. Ker sem svojo glavo že tako okupirala s tem, da se dejansko razmišljam samo še o tem, a bo danes dober dan ali ne...
Kar se pa nastopanja tiče, je pa itak vse še tisočkrat hujše. bila sem pred časom pri zdravnici, ki mi je predpisala beta bloker. Sicer pomaga, ampak brez njih si niti predstavljam ne stopit na oder. Vseeno pa nisem sproščena in vedno stopim z odra popolnoma razočarana nad sabo.
Vse skupaj je kot nek črv ki je okupiral mojo glavo in me dela blazno blazno nesrečno.
Da pa še omenim, da to ni da bi se malo tresla. Jaz drhtim.
Enkrat se mi je zgodilo da sem se tako tresla, da nisem mogla kozarca nesti k ustom, srce sem pa itak mislila, da mi bo ven padlo...
Drugače na splošno nisem nikoli imela problemov navezat stika ali spoznavati nove ljudi.
Tudi kar se nastopanja tiče, se veliko bolj bojim tega, da se bom tresla in spet razočarala samo sebe, kot pa koliko ljudi me posluša...

[kinto]

Problem vseh teh treningov, delavnic, terapij, itd.. je v tem, da stvari, ki nas že tako močno bremeni in ji posvečamo čist preveč pozornosti, na teh terapijah še dodatno dajemo pozornost. To pa ima lahko pogosto nasprotni učinek. Ni jezus zastonj reku: turn other cheek (sm ravn bral sekcijo o duhovnosti  ). Ali po domače: preusmeri pozornost, misli na druge stvari.

Zanimivo kar se tiče socialne anksioznosti je tudi to, da ponavadi doleti zelo družabne, "outgoing" ljudi, pogosto željne nastopanja, igranja, itd.. To pa zato, ker če si nekoliko bolj čustveno občutljiva, si manjše opazke na tvoj račun ponavadi jemlješ veliko bolj srcu. Lahko je razlog tudi v slabi "družinski klimi", ki se nato odseva na omenjenem področju. Ljudje pogosto mešajo asocialnost z soc. anksioznostjo. Med tem ko prvim paše osama, slednji večino hrepenijo po družbi, sprejetju, itd., zato veliko prej fašejo soc. anksioznost kot prvi. Je logično ne.

Lahko, da bojo zdej letele kritike name, ampak vzami kot dobro namerno: pejdi do psihiatra (maš na forumu seznam koncesionarjev) in se posvetuj glede antidepresivov. Ad-ji so zelo učinkoviti pri anksioznosti (ne glede na to za kakšno vrsto gre). Osebno priporočam Asentro, sicer pa je zdaj že precej novih ad-jev, tako da ti bo itak psiho povedal kaj je najbolje zate.

Vse dobro in da te bomo kmal gledal po tv-ju ane   

[Lost]

Tudi kar se nastopanja tiče, se veliko bolj bojim tega, da se bom tresla in spet razočarala samo sebe, kot pa koliko ljudi me posluša...

Misel.......ki se potem na žalost uresniči in "potrdi" tvoja pričakovanja in krog je sklenjen.

[trzinka]

sem hodila na avtogeni trening, pa ni pomagal kaj dosti.



avtogeni trening ne bo pomagal sam od sebe, če ga redno ne izvajaš vsak dan najmanj 2x, tudi vse ostale psihoterapije , ki se določijo glede na diagnozo niso čudežne, ampak je odvisno od nas, kako jih sprejemamo, upoštevamo predloge in smernice, ki jih da psihoterapevt in delamo na spremembah v življenju....
Vsekakor pojdi k zdravniku in se mu zaupaj, za to pa so, da nam pomagajo

[Slavka]

Problem vseh teh treningov, delavnic, terapij, itd.. je v tem, da stvari, ki nas že tako močno bremeni in ji posvečamo čist preveč pozornosti, na teh terapijah še dodatno dajemo pozornost. To pa ima lahko pogosto nasprotni učinek. Ni jezus zastonj reku: turn other cheek (sm ravn bral sekcijo o duhovnosti  ). Ali po domače: preusmeri pozornost, misli na druge stvari.

Zanimivo kar se tiče socialne anksioznosti je tudi to, da ponavadi doleti zelo družabne, "outgoing" ljudi, pogosto željne nastopanja, igranja, itd.. To pa zato, ker če si nekoliko bolj čustveno občutljiva, si manjše opazke na tvoj račun ponavadi jemlješ veliko bolj srcu. Lahko je razlog tudi v slabi "družinski klimi", ki se nato odseva na omenjenem področju. Ljudje pogosto mešajo asocialnost z soc. anksioznostjo. Med tem ko prvim paše osama, slednji večino hrepenijo po družbi, sprejetju, itd., zato veliko prej fašejo soc. anksioznost kot prvi. Je logično ne.

Lahko, da bojo zdej letele kritike name, ampak vzami kot dobro namerno: pejdi do psihiatra (maš na forumu seznam koncesionarjev) in se posvetuj glede antidepresivov. Ad-ji so zelo učinkoviti pri anksioznosti (ne glede na to za kakšno vrsto gre). Osebno priporočam Asentro, sicer pa je zdaj že precej novih ad-jev, tako da ti bo itak psiho povedal kaj je najbolje zate.

Vse dobro in da te bomo kmal gledal po tv-ju ane   

Se zelo strinjam 

[pejhta]

hvala za vse odgovore
mja, moram se kočno že enkrat opogumit al pa dobit kakšno brco v rit, da se spravim. ker ne morem razložit, kako mi je mučno razlagat o teh stvareh. sploh ker zdravniki niso on the top of my list ljudi s katerimi se rada pogovarjam
kako pa delujejo ti antidepresivi...malo me skrbi, ker sem drugače like ful pozitivna oseba in ful se rada smejem in to. spremeni kakšne vedenjske znake?

[trzinka]

ADji ne rešijo problema, rešit ga moraš sama Kako, ti pa lahko psihoterapevt pomaga in ne psihiater, psiholog (to ni isto!!).
Mislim, da nimaš tako zelo hudega problema in da ga lahko rešiš brez zdravil, drugače ti bo pa psihoterapevt povedal. Nekaj jih imaš na naši strani društva DAM pa jih kontaktiraj in ti bodo razložili, kako terapija poteka

[moljka]

živjo!
Da se še jaz končno enkrat opogumim.
Stvar je takšna, da študiram glasbo, kjer si stalno pod pritiskom, stalno na odru...s tem naj bi bil tudi vajen nastopanja.
No pri meni je ravno obratno in se mi že meša. Z vsakim nastopom, z vsako učno uro je stvar samo še slabša. Tako se tresem, da ne morem razmišljat o ničemer drugem, kot pa kaj naj naredim da se to preneha. Vsekakor ni pogojeno s pripravljenostjo, ker bolj ko sem pripravljena, bolj bi se rada potrudla in spet se ukvarjam s tem, da se tresem. Dejansko mi drhti celo telo.
Stvar je šla že tako daleč, da tudi ko vadim sama, se tresem in sem živčna in nesrečna. Sicer niti približno ne tako zelo kot na odru.
Nevem kaj naj nardim, ker me je blaaaazno strah it k zdravniku in se o tem pogovorit. Spravljam se že celo večnost in ne gre
Zaradi vsega sem tako blazno nesrečna, ker naj bi to predstavljalo moje življenje in me blazno osrečuje. Hkrati pa me to tresenje tako blazno ovira, da se mi bo zmešalo.
Any suggestions?

Po moje imaš v bistvu že strah pred strahom. Ta trema ti najbrž predstavlja nekaj tako nesprejemljivega, da se bolj bojiš treme kot nastopa samega. Pa nisem še slišala, da kdo ne bi imel treme, nekateri veliki glasbeniki, ki imajo letno ogromno koncertov, imajo še vedno tremo. Tisti, ki izgledajo ok pred nastopom, pa so najbrž pred časom čisto sprejeli, da pride živčnost v paketu z nastopom in se ne osredotočajo več na svoj strah, kar jim omogoča, da lažje nastopajo. Meni je dosti pomagalo obiskovanje ene terapevtske skupine za nastopanje v lj (več na zs), kjer smo se osredotočali točno na občutke, ki se v nas porajajo, ko 'nastopamo' pred ostalimi člani skupine. Naj te ne bo strah poiskati pomoč, zaradi tega strahu nisi nič slabši človek, samo en problem imaš, ki te ovira v življenju in bi ga želela rešiti. Kar pogumno! 

[kinto]

hvala za vse odgovore
mja, moram se kočno že enkrat opogumit al pa dobit kakšno brco v rit, da se spravim. ker ne morem razložit, kako mi je mučno razlagat o teh stvareh. sploh ker zdravniki niso on the top of my list ljudi s katerimi se rada pogovarjam
kako pa delujejo ti antidepresivi...malo me skrbi, ker sem drugače like ful pozitivna oseba in ful se rada smejem in to. spremeni kakšne vedenjske znake?

Prav nobenih. Rataš še bolj pozitivna oseba in še več se smeješ 

[Libby]

Ma ne moreš tako pavšalno odgovarjat kinto.
Lahko se zgodi, da ti AD povzroči nemir, poveča tesnobo, in to ne samo kot stranski učinek, ki mine, lahko postane konstanta in te spravi na kolena (moja izkušnja). Seveda je tu pomembna vloga zdravnika, da vse to vidi in ti poišče primernejšo terapijo. Pa žal niso vsi vestni in pozotni, kot bi si človek želel in pričakoval. Ne želim te strašiti pejhta, le premisli, če si lahko pomagaš s kakšno nefarmakološko metodo, glede na to, da se drugače počutiš ok. Vso srečo ti želim!

[kinto]

Odgovor ni bil pavšalen. Zanima jo, ker je pozitivna oseba, ki se rada smeje, da se to ne bi spremenilo. In ne bo se. Zaradi ad-jev ne bo postala negativna pesimistka. Stranski učinki pri večini ljudeh, v kolikor je doziranje pravilno, minejo. V kolikor ne bi minili obstaja cela paleta ad-jev, tako da se lahko komot zamenja. Res pa obstaja majhen procent ljudi, ki ne prenašajo ad-jev. Če je pa med njimi, potem pa žal preostanejo zgolj nefarmaloške metode.

In Pejhta, te ne nagovarjam, da pejt na ad-je. Posredujem ti informacije, da boš vedela, med čem se odločaš, da boš pač izbrala kar najboljšo možnost zate. Obisk specialista ti pa definitivno priporočam, kot ga vsakemu, ki se registrira na nebojse.si 

[Libby]

Bil pavšalen, bil.... Sem v več temah opazila, da govoriš o ADjih tko, nasplošno, priporočaš folku "tvoj" AD, ki je tebi prijel....... Zavedat se moraš (upam, da se), da smo si vsi različni in tudi isti AD ni primeren za vsakega z istimi težavami. Zakaj je tako, bodo raziskovalci še morali dognati...pa pusmo zdej to.

Zanima jo, ker je pozitivna oseba, ki se rada smeje, da se to ne bi spremenilo. In ne bo se.

Jaz si tega ne bi upala trditi tako 100% kot ti. Obstajajo tudi ljudje, ki so prišli z ADji iz depre v hipomanijo ali manijo...pa niso vedli, da imajo predispozicije zato.... marsikaj se je spremenilo... Preber si zgodbe tu in še kod drugod.........

Pa konec smetenja te teme.

Pejhta, vse dobro!

[kinto]

Libby, u hater..

A ni fajn, da začetniku, ki pride na forum in prebere na desetine negativnih kritik okol ad-jev, povemo, da se nima česa bat, da so ad-ji preverjeno dobra zdravila in uspešno pomagajo tako pri depresije kot anksioznosti. In da se zaradi jemanja nikakor ne spremeni človeka osebnost, vedenje, itd.. (kot presentljivo veliko ljudi verjame  ) Mislim, da sm sedaj prvič izrecno priporočal asentro, imaš pa prav, da povsod smetim s tem poudarjanjem ad-jev. Samo se mi zdi škoda, ker veliko ljudi sploh ne stopi do psihiatra, da bi poiskali pomoč, ko bere vse te floskule o ad-jih po netu. In asentro ji ne priporočam zgolj zato, ker jo imam jaz, temveč zato, ker je dokazano med najbolj učinkovitimi ad-ji pri zdravljenju anksioznosti in fobij.

In ja, seveda obstaja 0,5% ljudi, ki jim ad lahko sproži manijo Zato pa je tam psihiater ane.

Še vedno 100% podpiram ad-je, vsak pa se bo sam odločil, ali bo poiskusil z jemanjem ali ne. Tko da Pejhta, da se tud brez, itak, še posebej pri tebi, ko najbrž še ni tako hudo. Vendar ne želim, da misliš, da so ad-ji bav bav in če terapije slučajno ne bi bile uspešne...pač go for it! 

[Arwen]

  da se bom tresla in spet razočarala samo sebe, ...

kaj misliš s tem? razočarala sebe, ker te je strah?

avtogeni trening ne bo pomagal sam od sebe, če ga redno ne izvajaš vsak dan najmanj 2x, tudi vse ostale psihoterapije , ki se določijo glede na diagnozo niso čudežne, ampak je odvisno od nas, kako jih sprejemamo, upoštevamo predloge in smernice, ki jih da psihoterapevt in delamo na spremembah v življenju....
Vsekakor pojdi k zdravniku in se mu zaupaj, za to pa so, da nam pomagajo

 

Po moje imaš v bistvu že strah pred strahom. Ta trema ti najbrž predstavlja nekaj tako nesprejemljivega, da se bolj bojiš treme kot nastopa samega. 

ja, zgleda res tako..