|
|
|
mamica1
|
 |
« Odgovori #181 dne:: torek, 06. december 2011 ura: 09:39 » |
|
Bravo analiza, si videla da gre na bolje. To pomeni, da je AD prijel, zdaj pa nas čaka še veliko dela. Samo pozitivne misli, ker te otročka rabita na 110%. Pa vmes obvezno ne pozabi na sebe, svoje potrebe, svoj mir. Želim ti vse najboljše, kako vsem nam. Vmes, če se bo še kak slab dan pojavil, pa se ne ustrašit, govori si, to je del mene, nič mi ne bo, vse bo še dobro in to sprejmi, globoko zadihaj ter se poskušaj umiriti. Pa spet javi kako gre.
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
|
|
|
analiza
Aktiven član/ica

Odsotni
Prispevki: 95
|
 |
« Odgovori #182 dne:: torek, 06. december 2011 ura: 12:05 » |
|
Hvala ljuba in mamica1 za lepe želje in vzpodbudne besede. Kar strah me je, češ da se tule gor nekaj hvalim, kako mi gre bolje in da se mi posledično prehitro ne spremeni. Komaj dojemam, kakšen pekel je bilo teh 6 mesecev, pa čeprav, mi gre morda šele 2,3 dni na bolje. Opažam pa,da sem bolj nasmejana, sproščena, manj tistih črnih misli. Bliža se mi služba čez slaba 2 meseca v firmi, ki je v finančni krizi. Zdaj me je tega bolj strah kot bolezni, ampak lažje delam načrte za prihodnost. Imam še nekaj tablet Paroxata, ker mi je takrat osebna zdr.predpisala samo 1 škatlo. Kakor berem na forumu, je zdravljenje vsaj 6 mesecev in več. Torej se moram tega držati? In ne po 1 škatli odnehati?!
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
|
|
|
|
Slavka
|
 |
« Odgovori #183 dne:: torek, 06. december 2011 ura: 12:11 » |
|
Analiza  Imam še nekaj tablet Paroxata, ker mi je takrat osebna zdr.predpisala samo 1 škatlo. Kakor berem na forumu, je zdravljenje vsaj 6 mesecev in več. Torej se moram tega držati? In ne po 1 škatli odnehati?! Zdravljenje z antidepresivi traja ponavadi dalj časa in šele, ko se tvoje počutje popravi in je dalj časa stabilno lahko postopoma prenehaš z zdravili. Pa včasih ni dovolj le zdravljenje z ADji, potrebne so tudi druge spremembe v življenju....predvsem na področju mišljenja, zavedanja in čustvovanja. Priporočam pa ti, da se o nadaljnjem zdravljenju vsekakor posvetuješ tudi s svojo zdravnico in ne prenehaš jemanja Paroxata na lastno pest.
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
"Per aspera ad astra"
|
|
|
|
mamica1
|
 |
« Odgovori #184 dne:: torek, 06. december 2011 ura: 13:41 » |
|
Analiza jaz jemljem Paroxat že eno leto-še nimam namena nehat, ker mi pomaga, pa še nekaj stresnih situacij se mi obeta drugo leto, kot da jih letos ni bilo  . Nikakor ne smeš nehat! Tudi meni jih je kr osebna zdravnica dala in ko mi jih zmanjka grem k njej po recept in mi da po 3 škatle naenkrat, da je en čas mir. Tako da kr pogumno po recept!! Lepe dneve še naprej in nasmeh na obraz! 
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
|
|
|
Berto
Aktiven član/ica

Odsotni
Spol: 
Prispevki: 120
I am just an ordinary disorder.
|
 |
« Odgovori #185 dne:: sobota, 07. januar 2012 ura: 23:00 » |
|
Sem prebral tvoje tezave. Zanimivo je to, da je pri meni ravno obratno. Te tvoje obcutke sem dozivljal jaz, moja zena pa me ne more razumeti  , ceprav mi stoji ob strani. Si mislis, da bi bile poroceni dve taki osebi kot sva midva. Verjetno bi se pokopala prvi teden. Ti, a tebe kaj spika v trebuhu? Ja, ravnokar me je zacelo. Mene pa se nekaj trese mrzlica. Tudi mene je zacelo sedaj...  Ocitno narava poskrbi, da udari samo enega. Ves, jaz sem bil tako panicen, da sem se zivljensko zavaroval. In potem zvem, da zacne veljati zavarovanje sele cez pol leta. Kaksna panika. Preprican sem bil, da nimam se pol leta zivljenja. Skratka, pretirana odgovornost ni dobra. Nekoc sem prebral, da si nicesar ne smemo tako mocno zeleti, da se v danih okoliscinah temu ne bi mogli odreci. Pri otrocih si tega ne znam zamisliti. Na koncu sem si vcepil v glavo, da nihce ni nenadomestljiv. Moji otroci bi ziveli dalje tudi brez mene. Pac zivljenje bi se prilagodilo. Sedaj sem te misli predelal. In mi gre kar dobro. Tesnobo in izgorelost pa zdravim z ad-jem. Zelim ti vse dobro.  Ja, se to: jaz tega ne skrivam. Z sodelavci sem se o tem pogovarjal in prisel do presenetljivega spoznanja, da jih je polovica anksioznih, zdraviva pa se samo dva.
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
|
|
|
masi
Sodelavka/sodelavec DAM
Heroj
  
Odsotni
Spol: 
Prispevki: 3.805
moja mačkonka Opa
|
 |
« Odgovori #186 dne:: sobota, 07. januar 2012 ura: 23:17 » |
|
Ja, se to: jaz tega ne skrivam. Z sodelavci sem se o tem pogovarjal in prisel do presenetljivega spoznanja, da jih je polovica anksioznih, zdraviva pa se samo dva.
....res je in ko sami spregovorimo vidimo koliko nas je. In tudi sama imam izkušnjo, da ko sem povedala kaj mi je in da se zdravim, nas je bilo nenadoma veliko in so spregovorili.  ter se pričeli zdraviti.
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
Bodi samosvoj, vsi drug so že zasedeni (O.Wilde)
|
|
|
|
mina
|
 |
« Odgovori #187 dne:: sobota, 07. januar 2012 ura: 23:46 » |
|
Ves, jaz sem bil tako panicen, da sem se zivljensko zavaroval. Naložba v naš strah pred prihodnostjo, kajne?  Ko te ne bo več, bo žena ali otroci pobasali denar. A ga ni bolje zapraviti sproti?! Imam še nekaj tablet Paroxata, ker mi je takrat osebna zdr.predpisala samo 1 škatlo. Kakor berem na forumu, je zdravljenje vsaj 6 mesecev in več. Torej se moram tega držati? In ne po 1 škatli odnehati?! Joj, tebe še prijelo ni zaprav. Učinki se pokažejo po 3-6 tednih. Šibaj po nove.
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
If you are depressed, you are living in the past.
|
|
|
|
trzinka
|
 |
« Odgovori #188 dne:: nedelja, 08. januar 2012 ura: 10:36 » |
|
Ja, se to: jaz tega ne skrivam. Z sodelavci sem se o tem pogovarjal in prisel do presenetljivega spoznanja, da jih je polovica anksioznih, zdraviva pa se samo dva.
....res je in ko sami spregovorimo vidimo koliko nas je. In tudi sama imam izkušnjo, da ko sem povedala kaj mi je in da se zdravim, nas je bilo nenadoma veliko in so spregovorili.  ter se pričeli zdraviti. aha, tudi pri meni v službi imam veliko anksioznih, sem jim strokovno razložila kaj to je in se zdaj večina njih pogovarja o svojih problemih z menoj.....
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
|
|
|
Berto
Aktiven član/ica

Odsotni
Spol: 
Prispevki: 120
I am just an ordinary disorder.
|
 |
« Odgovori #189 dne:: nedelja, 08. januar 2012 ura: 19:03 » |
|
Ja, vsi potrebujemo neko varnost, pa ceprav le navidezno. Z zavarovanjem sem zagotovil, da bo druzina lahko odplacala kredit (hisa je na hipoteki), ce se mi kaj zgodi. Denar pa itak porabljamo sproti. Pri dveh majhnih otrocih in vseh stroskih ga ne ostane prav veliko.
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
|
|
|
ljuba
Aktiven član/ica

Odsotni
Prispevki: 98
|
 |
« Odgovori #190 dne:: ponedeljek, 09. januar 2012 ura: 09:41 » |
|
Ja, vsi potrebujemo neko varnost, pa ceprav le navidezno. Z zavarovanjem sem zagotovil, da bo druzina lahko odplacala kredit (hisa je na hipoteki), ce se mi kaj zgodi. Denar pa itak porabljamo sproti. Pri dveh majhnih otrocih in vseh stroskih ga ne ostane prav veliko.
berto, kako zavarovanje si sklenil? Pokriva tudi naravno smrt oz smrt zaradi bolezni? Smo se ravno pred kratkim o tem menili s prijatelji,da je on zavarovan za 100k€ v primeru smrti. Ker v moji polici sem zavarovana za primer nezgodne smrti ali invalidnosti...
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
|
|
|
analiza
Aktiven član/ica

Odsotni
Prispevki: 95
|
 |
« Odgovori #191 dne:: ponedeljek, 09. januar 2012 ura: 12:55 » |
|
Berto pozdravljen na tej temi. Sem z zanimanjem brala tvojo zgodbo. Res sva si podobna in bognedaj, da se dva takšna najdeta skupaj. Sicer je moj mož zaradi napora v službi pred 6 leti zapadel v depresijo, je tudi hodil na kup preiskav, ampak se je sam brez pomoči AD ozdravil in do zdaj je njegovo počutje ok. Včasih seveda še zaniha, vendar toliko kot vsi, ko imamo težave. Jaz odkar sem na AD, je res dosti boljše. Bom videla, kako bom kaj funkcionirala v službi, ker se mi kmalu zaključi porodniška. Tam je zopet polno stresa in pritiskov, ampak sem pozitivno naravnana.
Težave so še, fizično bolečine v križu, nogah, rokah, pa eni taki čudni občutki vsake toliko v levo roko in nogo, ampak poskušam čimbolj odmisliti. Zaenkrat ne mislim iti na več preiskav, v kolikor bo stanje takšno kot je. Sicer še pogosto pomislim na kakšno bolezen, ampak bolj realno in v upanju,da sem ok, mirno odmislim. Kako pa ti prenašaš stranske učinke AD?
Ljuba, sem te brala še na drugi temi. Upam,da ti gre dobro in hvala, da se spomniš name.
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
|
|
|
|
cincila
gost
|
 |
« Odgovori #192 dne:: ponedeljek, 09. januar 2012 ura: 13:06 » |
|
Analiza  ! Lepo te je slišat...predvsem to, da se počutiš dobro. In prosim, ne naredi moje napake- ne prenehaj z AD-ji preden preteče vsaj 1,5 leta! Ker jaz sem bila totalno ok, pa (če bereš kaj sosednjo temo), sem spet precej nizko. Če bi lahko zavrtela čas nazaj... Bodi lepo! 
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
|
|
|
analiza
Aktiven član/ica

Odsotni
Prispevki: 95
|
 |
« Odgovori #193 dne:: ponedeljek, 09. januar 2012 ura: 13:44 » |
|
Cincila, berem te in držim pesti, da premagaš tole krizo. Zagotovo si zdrava, samo tvojo psiho je treba še poštimati. Hvala za nasvet glede AD. Jaz bi že kar nehala, moja zdravnica mi je pa tudi svetovala jemanje cca samo še 2 meseca. Ampak kot mi svetuješ, bom jih jemala dlje. Jao, ko zavrtim film nazaj, res sem bila na dnu. Sploh ne upam brati za nazaj! Saj čisto še vedno ni vredu, še marsikaj od težav je prisotno, ampak znosno. Javi, kako boš zrihtala MRI.Te berem na jerry2 temi.
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
|
|
|
|
cincila
gost
|
 |
« Odgovori #194 dne:: ponedeljek, 09. januar 2012 ura: 15:59 » |
|
Ej, ne da sem dr., ampak ne prenehaj, ko se počutiš ok. Jaz sem nehala po 6 mesecih. Moj zelo dober prijatelj je farmacevt- specialist za antidepresive in pomirjevala- se pravi ve več kot zdravniki o tem in me je, ko je slišal, da sem nehala pošteno nadrl in mi vnaprej povedal scenarij, ki ga sedaj doživljam  . Imel je prav in ima prav o tem, da je potrebno jemat min 1.5 leta. Ko se počutiš že 100% dobro, nisi še niti na pol poti - takole je rekel. Pozna pa vse mogoče psihiatre po Sloveniji in ve kako so lahko dobri in slabi. On se pa nenehno izobražuje, saj je nonstop okoli po izobraževanjih izključno o ad-jih. Zato vztrajaj do konca  . LP
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
|
|
|
Berto
Aktiven član/ica

Odsotni
Spol: 
Prispevki: 120
I am just an ordinary disorder.
|
 |
« Odgovori #195 dne:: ponedeljek, 09. januar 2012 ura: 22:12 » |
|
Ljuba: sklenil sem zivljensko zavarovanje za primer smrti (nezgodne ali druge). Mesecno placujem 15 eur premije za znesek 50.000 eur. Prej sem placeval 50 eur mesecno za zivljensko zavarovanje a semi ga prekinil, ker je bil znesek za primer smrti le 10.000 eur. Analiza: Tudi meni je slo precej na boljse, ko sem zacel spati. Napadov vec nisem imel, sem pa zacutil, da mi primanjkuje energije. In ob vsakem vecjem naporu sem se slabo pocutil, bodisi fizicnem ali psihicnem. Tesnoba je bila res zoprna. Zdravnica mi je predlagala ad-je in sprva sem se jih otepal. Na koncu sem imel pocasnega okrevanja dovolj. Zelel pa sem si cimprej zaziveti spet normalno zivljenje. In tako sem zacel. Sedaj sem na polovicki 10 mg cipralexa in vecjih stranskih ucinkov ne cutim. Morda utrujenost, na trenutke rahla zasanjenost in zapoznel orgazem. Sprva sem bil malo zaskrbljen, da ga ne bom vec zacutil pod ad-ji, a mi je na koncu le uspelo.  . Po dveh tednih jemanja tesnobe skoraj ne cutim vec. Kako pa tebi kaze? Kar korajzno. Drzim pesti. Pa se to: odkar sem razcistil sam s sabo kaj mi je, vec nisem obremenjen z raznimi boleznimi. 
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
|
|
|
analiza
Aktiven član/ica

Odsotni
Prispevki: 95
|
 |
« Odgovori #196 dne:: torek, 06. marec 2012 ura: 08:58 » |
|
Da se še jaz malo javim.... Zdaj sem že 4 mesece na Paroxatu in stanje se je v tem času bistveno izboljšalo. Začela sem hodti nazaj v službo po enem letu porodniške. Kljub napetem ozračju v firmi kar dobro funkcioniram. Opažam pa zadnji teden,da imam zvečer preden zaspim nekakšne začetke paničnega napada. Ko že nekako zaspim, se zbudim, in se mi zopet dogaja,da imam občutek,da mi ne dela leva roka in leva noga, ali pa si ogledujem roko in se mi zdi kot da ni moja. Poskušam prijemati stvari, če bo šlo, pa še kaj bi se našlo. Zakaj zdaj spet to??? Ob tem se navadno tudi ustrašim, začne mi hitro biti srce, postane mi vroče, panika... Kaj naj naredim? Mi ta AD ne prime več? Rabim pomoč s strani psihoterapevta? Potem,ko me ta panika in občutki minejo, navadno zaspim in se čisto normalno zbudim, kot da zvečer nič ni bilo.
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
|
|
|
ljuba
Aktiven član/ica

Odsotni
Prispevki: 98
|
 |
« Odgovori #197 dne:: sreda, 21. marec 2012 ura: 20:00 » |
|
Analiza, kako si? Upam,da so se senzacije umirile. Javi se kaj.. 
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
|
|
|
analiza
Aktiven član/ica

Odsotni
Prispevki: 95
|
 |
« Odgovori #198 dne:: ponedeljek, 26. marec 2012 ura: 13:37 » |
|
Oj Ljuba. Če verjameš, vsak dan berem tale forum, ker mi izredno koristi. Tukaj gor najdem nove in nove zgodbe, ki so tako ali drugače podobni moji. Napisati pa nimam kaj veliko časa. Sem že večkrat kaj začela, pa mogla nehati, ker to počnem med delovnim časom. Doma pa enostavno nimam več časa. Popoldan preživim v igri z otroci, pa malo na sprehod z možem in je dan naokoli. Ne obremenjujem se toliko, ali je vse pospravljeno, zlikano... Niti se ne sekiram preveč. Še vedno jem Paroxat, počutje pa je kar vredu tekom dneva v službi in doma. Razen noči me mučijo. Vsako noč se zbudim okoli polnoči in ne morem zaspati nazaj. Zbudim se cela "zmešana", razmišljam o problemih v službi, financah doma, zdravju otrok, mojem zdravju.Potem pa končno zaspim nazaj.
Pa ti? Kako ti gre?
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
|
|
|
|
marika
gost
|
 |
« Odgovori #199 dne:: torek, 27. marec 2012 ura: 13:08 » |
|
analiza,
lepo pozdravljena tudi z moje strani. Kaj pa če bi poskusila hoditi kasneje spat? Po polnoči? Jaz sem imela tudi probleme s spanjem, zato sem začela hoditi kasneje v posteljo, ko sem bila že čisto sesuta.
lp
marika
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
|
|
|
|