Moja izpoved

[himiko]

Draga Janja 

Hvala tebi za vse: za izpoved, vso podporo in nesebično pomoč 


Vse dobro ti želim, predvsem pa veliko zdravja!!!

Himiko

[Janja]

Himiko, hvala!

Me veseli, da sva se povezali. Čeprav okoliščine niso bile najlepše. Ampak vseeno...

[trzinka]

Janja 

[Janja]

Trzinka, hvala tudi tebi.

[Suzy]

Aslan, Juliette, Masi, Ribica in Suzy, hvala!

Vsaka od vas mi je po svoje pomagala, vsaka na svoj način...

Suzy, zelo rada pa bi še tebi namenila par besed, ker vem, da se ti že dalj časa dogajajo hude stvari ~ sicer na drugih področjih kot so se meni, pa vendar...

S svojimi zapisi te želim vzpodbuditi, da ne bi obupala, ker enkrat se enostavno mora obrniti na bolje. Vsa energija, ki jo vlagamo v nekaj, ne more izpuhteti. Jaz sem na ta preboj čakala približno 23 let. Pravzaprav nisem čakala, ampak veliko vlagala v sebe in iskala primerne rešitve. Meni je bilo vellikokrat tako zelo hudo, ampak sem resnično vesela, da nisem obupala, ker sedaj pa resnično SPET uživam.

In to tudi tebi privoščim. In velikokrat se spomnim nate. Veš dostikrat, ko je bilo meni hudo, so me določeni ljudje tolažili (ja, kaj so pa drugega hoteli) s tem, da huje ne more biti, ker sem že dosegla dno. Na žalost ni držalo, jaz sem dosegala še dno od dna.

In tudi ta zadeva pri meni ni držala, da če se nekje nekaj zapre, se ti odpre nekje drugje nekaj novega. Že mogoče, pri meni ni bilo tako. Pri meni se je toliko let samo in povsod zapiralo...

Niti slučajno ne pišem tega, ker bi se želela komu smiliti, ker se ne želim. Pišem zato, Suzy, da ne boš obupala, da boš videla, da bo tudi tebi uspelo, pa čeprav sedaj zgleda drugače.

Pozdravček za vse, Suzy, zate pa še posebej!

Hvala Janja za tople besede,mislim da si me zraven Toje resnično le še ti razumela, ...zadnje čase pišem bolj malo,najbrž sem se malce spremenila,sprejela določene zadeve,....vsekakor pa nikoli nisem in ne bom obupala,....življenje teče dalje in potrebno si ga je polepšati četudi z zelo majhnimi in enostavnimi stvarmi,besedami,dejanji,....predvsem pa se sprejeti in imeti rad.

Zelo sem vesela zate in za vse kar si in kar še boš dosegla,....privoščim in želim ti vso srečo,zadovoljstvo,uspeh pri ustvarjanju svojih čudovitih slik,res se čuti,da to kar počenjaš je z srcem in dušo.
Neverjetna si in občudovanja vredna!!!

[Janja]

Suzy, hvala ti.

Mislim, da te nisva samo midve s Tojo razumeli. Ampak ti že veš...

Je pa res, da še zmeraj marsikaj razumem, čeprav določenih stvari ne doživim. Ja, še zmeraj sem
taka.

Ampak...

So pa določene situacije, ki jih tudi jaz zelo dobro poznam.

Suzy, zame si izredno pogumna oseba, ki kar dobro krmari skozi življenje. Glede na to, da to Življenje ni ravno prijazno s tabo...

Lažje je delati spremembe na sebi, če imamo za to možnost. Če pa nam Življenje kar naprej postavlja take ovire na pot kot jih tebi, pa ni tako zelo enostavno. Ampak jaz verjamem, da bo tudi tebi uspelo. Ker delaš na spremembah. Kljub vsemu!

Res ti želim vse lepo. Ker ti si to resnično zaslužiš.

[Suzy]

Janja 

Mogoče sem se malce narobe izrazila,....veliko oseb tle mi je bilo v oporo a glede nato,da je res lažje delati spremembe na sebi,če imaš možnost in te neprijazne okoliščine,ovire,... ne potiskajo neprestano na stranski tir,da poskrbiš zase,...
Marsikdo me ne razume in zato tudi raje ne pišem več v temo trenutno počutje.

[Srečkica]

Janja zelo sem vesela zate 

[Slavka]

Janja 

Mogoče sem se malce narobe izrazila,....veliko oseb tle mi je bilo v oporo a glede nato,da je res lažje delati spremembe na sebi,če imaš možnost in te neprijazne okoliščine,ovire,... ne potiskajo neprestano na stranski tir,da poskrbiš zase,...
Marsikdo me ne razume in zato tudi raje ne pišem več v temo trenutno počutje.

Suzy  jaz te razumem, vendar pa te želim vseeno spodbuditi, da nekaj spremeniš, navkljub vsemu, kar se ti dogaja...
Vse spremembe, ki jih človek naredi pri oz. na sebi, so namreč plod nekega stalnega nezadovoljstva, izčrpanosti, slabega počutja...Kajti, šele takrat, ko imamo vsega dovolj, se ponavadi odločimo, da je čas za spremembe...

[Janja]

Srečkica, Suzy in Slavči!

Najprej hvala vsem za pohvale. Sedaj pa še malo mojih izkušenj glede dela na sebi in sprememb. Mogoče bo komu ta zapis tudi pomagal.

Jaz sem na sebi delala ogromno precej let in tudi marsikaj spreminjala. Rezultati se kažejo šele sedaj po toliko letih. Vmes je bil pa marsikdo prepričan, da ne delam nič...

Delala sem pa ogromno in še več. Verjetno več kot nekateri, ki jim je uspevalo. Zakaj do rezultatov ni prihajalo, ne vem...

Vem pa, da mi je bilo hudo, ker so nekateri posamezniki delali napačne zaključke o meni.

Sedaj sem blazno uspešna na mnogih podorčjih. Marsikdo si misli, da mi je resnično zelo hitro uspelo. V bistvu naj bi mi uspelo v enem letu in pol.

Če pa res bolj podrobno analiziram zadevo, pa so ti rezultati plod dolgoletnega dela. Sedaj mi vse uspeva tudi zato, ker sem prej ogromno let delala in vlagala vase.

Tako, da je včasih pri nekaterih posameznikih lahko tudi tako kot je bilo pri meni: lahko veliko delajo in tudi spreminjajo, ampak rezultati se pa pokažejo precej kasneje. Kar pa ne pomeni, da nič ne delajo.

Tako, da Suzy ~ jaz verjamem, da se bo vse to pokazalo tudi pri tebi. Vem pa kako je hudo, ko delaš na spremembah, rezultatov ni...

Pozdravček za vse!

[melita]

Pozdravljena Janja,

Tudi jaz te berem in spremljam in sem vesela tvojega uspeha. Praviš, da si veliko let delala na sebi, pa se dolgo ni opazilo rezulatov. Tudi zadnjič na okm-delavnici sem tvoje "prispevke" razumela kot spodbudo in pogum vsem nam, ki se borimo s to boleznijo.
Sama sem tudi okm-jevka, na psihoterapijo hodim eno leto. Pridejo dnevi, obdobja ko se mi zdi, da sem v tem letu že dosegla nekakšen napredek, potem pa pridejo dnevi, ko se mi zdi, da mi gre slabše, da sem brez vidnega vzroka brez energije, turobna...in bojim, da ne bi zdrsnila še v kakšno depresijo. Prav te dni sem po nekaj mesecih spet v takšnem počutju.
Sama se večkrat vprašam, kaj to sploh je delo na sebi. Kako naj vem, da delam prav in kako naj vnašam spremembe v življenje in kako naj prisluhnim sebi, če tega nikoli nisem znala. Vse gre počasi, mi pa bi radi čarobno palčko in vsak zdrs nas prestraši, da smo spet na začetku.

Hvala za tvoje prispevke in moč, ki jo z njimi daješ. Želim ti vse dobro tudi vnaprej!
 

 

[aspazija]

Pridejo dnevi, obdobja ko se mi zdi, da sem v tem letu že dosegla nekakšen napredek, potem pa pridejo dnevi, ko se mi zdi, da mi gre slabše, da sem brez vidnega vzroka brez energije, turobna...in bojim, da ne bi zdrsnila še v kakšno depresijo.

Meni je terapevtka to ponazorila s "spiralo napredka" - in tudi občutek je tak, da pred ponovnimi preboji večinoma preživljam krizo; fazo, ko težave bolj občutim, se jih bolj zavedam in sem nekako v slabši psihični (pogosto tudi fizični) kondiciji.
A zdaj že vem, da je to le prehodno in da se očitno borim z nečim pomembnim, če name tako vpliva...

Kako naj vem, da delam prav

Zase lahko rečem, da po dolgem času ne rabim zmeraj vedet...ker čutim...
Se mi zdi, da je to eden večjih dosežkov terapije  - sploh za nas "brain-ije"  .

Čestitke, Janja, tudi od mene.
LP, A

[Janja]

Melita in Aspazija!

Melita, kaj delo na sebi? 

To večno vprašanje...

Ni enostavnega in univerzalenega odgovora. Na žalost ali na srečo ga ni. Nekaterim pomeni delo na sebi športanje, nekatem zdravo prehranjevanje, spet nekomu prebiranje različnih knjig, udeležba na različnih delavnicah, psihoterapija...

In še in še.

Kar pomaga meni, ni nujno, da tebi in obratno. Vsak mora sam pri sebi najti točno tisto kar je pravo za njega. Ja, ni enostavno.

Ti nekaj zaupam?

Ko sem samo prebirala prispevke, sem se sama pri sebi odločila, da jaz pa ne bom nič napisala o sebi, ker se nisem našla čisto v nobenem zapisu. In če bi se jaz takrat odprla in napisala čisto, čisto vse, kar me je takrat težilo, bi se marsikdo našel in mi *pametoval* kaj vse bi morala narediti, pa nisem.

Vem, ker se je to *pametovanje* zgodilo malo kasneje, ko sem se odprla in pisala o mojih napredkih. Pa ni bil pravi način kao *mile* psihoterapije in še in še...

Ampak očitno je lahko tudi takšna oblika psihoterapije, ki jo je prakticirala moja psihoterapevtka zame, zelo uspešna, čeprav so bili nekateri mnenja, da to ne prinaša uspehov.

Očitno jih.

Meni jih je in to ne majhnih uspehov.

Tako, da Melita ~ napredki bodo. Kdaj bo do njih prišlo, ti ne znam povedati. Vem pa, da je najbolje, da poslušaš sebe in delaš točno tisto, kar misliš, da bo TEBE pripeljalo do rezultatov.

Npr.: velikokrat omenjena KVT terapija, ki za mnoge prinaša uspehe, zame ni bila primerna. Zame tudi ni bilo primerno dajanje nalog. Ker bi samo zablokirala...

Nekateri potrebujejo nežne *brce* v *tazadnjo*, ker se drugače ne *zmigajo*. Pri meni tega ne sme biti. Jaz pri tem zablokiram. Jaz zmeraj delam vse samoiniciativno in vse mora temeljiti na milih pristopih.

Ampak glej ~ meni je na tak način uspelo. Nekomu drugemu, ki potrebuje drugačne prijeme, ne bi.

Pa še nekaj pomembega: pri meni brez Zolofta ne bi šlo. Poleg vsega tega sem pa resnično vesela, da sem prišla do dr. Dernovškove, ki mi je postavila pravo diagnozo. To je bilo zelo, zelo pomembno zame.

Pozdravček za vaju in vse ostale.

[melita]

Hvala za odgovor Aspazija in Janja!

Janja, v bistvu ne maram smetit tvoje teme, zato bom čisto kratka. V bistvu sem prepričana, da sem v tem letu dosegla napredek prav pri okm in to ne tako zelo majhen. Ne glede na to, pa se počutim ranljivo, ker se žal že eno leto ukvarjam z eno fizično bolečino, ki se je ne morem rešiti in ko se temu pridruži še nekakšen občutek izgube energije, kot sem mi je zgodilo minuli vikend, se ustrašim in vidim še depresijo na pohodu.

Danes sem že močnejša in to je pomembno. Hvala.